Kaj je “native advertising”?

Če spremljate tuje vire o spletnem oglaševanju, verjamem, da ste v zadnjem letu gotovo naleteli na izraz “native advertising”. Slovenskega izraza za to še nimamo, oziroma ga vsaj ne poznam (staroselsko oglaševanje verjetno ni najbolj posrečeno, kajne?). Enostavno povedano je native oglaševanje, oglaševanje, ki posnema formo spletne vsebine oziroma se zelo dobro zlije z vsebino.

Sama ideja sicer ni nova, vsaj v drugih medijih ne. Npr. v tisku si oglaševalci prizadevajo, da prek sponzorskih člankov, ki so mnogokrat precej dobro zakamflirani, svojo sporočilo vključijo v uredniške vsebine, na televiziji se posamezni izdelki povsem “naključno” pojavljajo v določenih oddajah, itd.

Doslej je spletno oglaševanje temeljilo na oglasnih formatih, ki so obkrožali samo vsebino, predvsem spodaj in desno, kar je posledično pomenilo, da jih je večina uporabnikov slej kot prej ignorirala. Native oglasi pa so bolj vpeti v samo vsebino in jih je že zaradi tega težje spregledati. Seveda pa je bistvo tovrstnih oglasov predvsem, da so visoko relevantni za uporabnika, da ne gre samo za en tujek znotraj vsebine, ter da po drugi strani dejansko ponujajo kakovostno vsebino.

In kako dejansko izgledajo native oglasi? Mnoge izmed njih gotovo že dobro poznate, denimo Googlove sponzorirane povezave, Facebook newsfeed oglase,… Na slovenskih medijih gotovo prevladujejo sponzorski članki, v zadnjem času pa se uveljavljajo tudi tuje rešitve t.i. priporočljivih vsebin in oglasov, kot je Plista.

Na spodnji sliki si lahko ogledate nekaj najbolj pogostih oblik native oglasov.

Native Advertising

 

 

Enhanced by Zemanta


Posted in trženjski guru | Tagged , , , | 1 Comment

Hiter in spreten kot kolibri

Google je prejšnji teden ob praznovanju svoje petnajstletnice presenetil z najavo novega iskalnega algoritma. Po pingvinu, pandu, je sedaj tukaj še kolibri (hummingbird). Oziroma, če sem natančen: pingvin in panda sta bila le nadgradnji obstoječih algoritmov, kolibri pa je povsem nov algoritem. Da gre tokrat res za velik update, ki bo vplival na 90% iskalnih zadetkov, govori tudi simbolično dejstvo, da je bil kolibri najavljen iz garaže v Menlo Parku kjer sta Sergey Brin in Larry Page štartala Google. Še bolj pa je presenetilo, da je dejansko nov algoritem aktiven že od avgusta dalje. Avgust morda ni bil naključje, glede na to, da je bilo veliko optimizatorjev ravno takrat na dopustu:)

Black-chinned Hummingbird -- Moab, Utah, USA

Black-chinned Hummingbird — Moab, Utah, USA (Photo credit: Wikipedia)

In kaj je tokrat novega?

Glede na to, da gre za povsem nov algoritem (sicer s posameznimi deli prejšnjega) spremembe naj ne bi bile le kozmetične narave. Po Googlovih besedah naj bi kolibri vplival kar na 90% vseh iskalnih zadetkov. V ospredju novega algoritma je t.i. “conversional search”. Kolibri naj bi bil usmerjen na pomen posameznih besed iz katerih naj bi spoznal uporabnikov namen. Če iščemo z daljšimi, kompleksnejšimi vprašanji, kot je npr. “kje je odprt najbližji Mercator” algoritem ne bo več gledal samo posameznih besed v besedni zvezi, temveč bo skušal ugotoviti celoten pomen besedne zveze oziroma vprašanja. Del tega smo doslej lahko denimo že videli znotraj storitve Google Now oziroma Knowledge Grapha.

Prikaz razvoja Googlovega iskalnika v zadnjih 15tih letih

google search

In kakšni so dosedanji rezultati? Če sklepamo po neodzivih uporabnikov, se kakovost iskalnih zadetkov ni spremenila, vsaj na slabše ne. Gotovo pa bodo spremembe vidne najprej pri spletnih mestih, ki bodo relevantna za daljše iskalne poizvedbe.

Lokalno, v Sloveniji, zaenkrat še nismo opazili kakršnihkoli sprememb, niti naš partner Searchmetrics v svojih analizah ne poroča o znantnih spremembah. Vsekakor pa se Googlova priporočila glede optimizacije s tem ne spreminjajo: na splošno bo tudi v prihodnje še vedno ključna  unikatna, visoko kakovostna vsebina, z njo povezane povratne povezave. Kar bi znalo biti novo je večji poudarek na konceptu avtorstva in vključevanju t.i. rich snippetov.

Enhanced by Zemanta


Posted in nepoboljšljivi geek, researcher | Tagged , , , , , , , | Leave a comment

Facebook retargeting

Kaj je retargeting?

Retargeting, znan tudi kot remarketing, je spletna oglaševalska metoda, ki nam dopušča, da natančno ciljamo potencialne stranke, ki so že obiskale vašo spletno stran, vendar se še niso odločile za nakup ali katero drugo konverzijo in jih ponovno nagovorimo z relevantnimi oglasi, ko so še v fazi odločanja o nakupu. V zadnjih letih se je retargeting razvil v obvezno sestavino oglaševalskih kampanj podjetij vseh velikosti in iz vseh panog. Uporaba tovrstnega oglaševanja skoraj praviloma pomeni višji povratek investicije (ROI) kot pri kateremkoli drugem oglaševalskem kanalu/orodju.

Retargeting na Facebooku

Facebook se je v možnosti retargetinga v omejenem obsegu s Facebook Exchange-om podal že junija 2012, ko je omogočil ponovno nagovarjanje uporabnikov z oglasi v desnem stolpcu, maja 2013 pa je omejenemu številu partnerjev ponudil tudi možnost ponovnega nagovarjanja v News feedu, najbolj premium prostoru za oglaševanje na FB.

Storitev se je od takrat zaradi svoje uspešnosti razširila in postala bolj dostopna, vendar prednosti FB retargetinga v Sloveniji izkorišča zelo malo podjetij.

fbx funnel

Bodite med prvimi, kontaktirajte nas.

Kako deluje?

Facebook retargeting deluje na istem principu kot retargeting drugod po spletu.

  1. uporabnik obišče spletno stran
  2. na računalnik obiskovalca se shrani t.i. “piškotek”
  3. obiskovalec ne opravi nakupa na spletni strani
  4. ko obišče Facebook, ga lahko ponovno nagovorimo z relevantnim oglasom spletne strani, ki jo je obiskal v prvi točki

Primer: Mateja obišče vašo spletno stran ali spletno trgovino, na njej prebije nekaj minut in nato brska dalje po spletu.

Ko obišče Facebook, se ji v News feedu ali v desnem stolpiču prikaže vaš oglas, v katerem jo ponovno nagovorimo, ponudimo kak dodaten popust, …

Kaj je to “News feed” ?

News feed je prvo, kar ljudje uzrejo, ko obiščejo Facebook in prostor, kjer preživijo največ časa na Facebooku.  Je osrednji, najbolj pomemben del Facebooka in, kar je za nas najbolj pomembno – najbolj izpostavljen oz. viden.facebook newsfeed

 Številke.

Različne raziskave o Facebook retargetingu so na podlagi več milijonov prikazov prišle do ugotovitev, da je FB retargeting nadpovprečno uspešno orodje za (ponovno) nagovarjanje (potencialnih) strank.

Še posebej pri tem izstopajo oglasi v News feedu, pri katerih lahko uporabimo sliko velikosti 200x200px, 500 znakov za nagovor ter kratek opis povezave, dodaten potencial pa tem oglasom dodajo tudi možnosti všečkanja, komentiranja ter deljenja.

Oglasi v news feedu že tako nudijo bolj interaktivno oglaševalsko izkušnjo, ki je tudi bolj subliminalna, nevsiljiva, z zgoraj opisanimi elementi pa tovrstni oglasi še dodatno pridobijo na relevantnosti, pridobijo pa tudi na viralnosti, ki pomeni potencialen dodaten (brezplačen!) doseg oglasov, saj ob interakciji uporabnikov v določeni meri oglašujemo tudi njihovim prijateljem.

Številke raziskav so zgovorne:

News feed retargeting dosega v povprečju:

  • 21x višji Click through rate (CTR) kot klasični spletni retargeting ter
  • 41x višji CTR kot retargeting v desnem stolpiču Facebooka
  •  za 54% nižjo Ceno na klik (CNK) kot retargeting v desnem stolpiču Facebooka in
  •  za 79% nižji CNK kot pri klasičnem spletnem oglaševanju
  •  240% večjo verjetnost, da uporabnik spet obišče vašo spletno stran
  •  36% več konverzij kot retargeting kjerkoli drugje (Google Display ipd.)

Pod črto:

Facebook retargeting pomeni več prometa in več konverzij ob bolj racionalni porabi vaših sredstev. Pošljite povpraševanje ali pa nas kontaktirajte na +386 1 620 32 50.

 

Enhanced by Zemanta


Posted in Uncategorized | Tagged , , , | Leave a comment

Velik, večji,….Dmexco2013!

Če obstaja dogodek s področja digitalnega marketinga, na katerem preprosto ne moreš manjkati, potem je to gotovo Dmexco. Letošnji je bil še posebej poln presežkov, vsaj v smislu statistik obiskanosti in programa. Več kot 26 tisoč obiskovalcev je gotovo podatek, ki govori, da je digitalni marketing v Evropi zelo pomembna gospodarska panoga. Nekaj vtisov sem zbral spodaj v obliki fotografij.


Enhanced by Zemanta


Posted in Uncategorized | Tagged | Leave a comment

Facebook: več prave vsebine več pravim ljudem.

Pred nekaj dnevi je FB med novicami na svoji strani Facebook For Business  objavil zanimiv prispevek, “News Feed FYI: Showing More High Quality Content”, ki je posledica njihove nedavne prenove News Feed algoritma (t.i. EdgeRank) za vse uporabnike.

Ker prenova vpliva tudi na objave FB strani (sistem bo v celoti implementiran v prihodnjih nekaj tednih), so nam za boljšo predstavo razkrili še nekaj pomembnih podrobnosti.

S prenovo algoritma, ki določa, kaj se bo prikazovalo v News Feedu, zasledujejo svoj dolgoročni cilj, da bi se vsakemu uporabniku prikazalo čim več vsebine, ki je najbolj relevantna zanj, in čim manj “balasta”, zaradi katerega bi morda spregledal kakšno pomembno objavo. Kot smo omenili že zgoraj, to seveda vpliva tudi na objave, ki prihajajo s FB strani.

Facebook algoritem

Ključ se skriva v relevantnosti oziroma kakovosti objav in k prejšnjim parametrom, po katerih se je algoritem odločal, katere vsebine bo prikazal katerim ljudem, so dodali še nekaj novih, do katerih so prišli z opazovanjem tisočih FB uporabnikov.

Med razvojem so se npr. spraševali:

  •  gre za dobro (časovno) umeščeno in relevantno vsebino?
  •  ali ta vsebina prihaja od vira, ki mu zaupate?
  •  bi to vsebino delili s prijatelji ali jo priporočili ostalim?
  •  gre za pristno zanimivo vsebino ali gre za objavo/e, ki želijo izigrati algoritem in  pozivajo k všečkanju?
  •  bi to vsebino ocenili kot vsebino slabše kakovosti ali meme?
  •  bi uporabili katero od negativnih reakcij (unlike strani, umik objave), ker se je  ta vsebina prikazala v vašem News Feedu?

Skozi proces so razvili sistem, ki pregleduje in ocenjuje vsebino ter se sproti uči (seveda pa še zdaleč ni popoln in ga bodo izpopolnjevali sproti). Sistem uporablja več kot tisoč različnih parametrov, takih kot npr.: Kako pogosto je vsebina z določene strani deležna negativnih akcij uporabnikov (unlike, umik objave), kako dobro so izpolnjena polja v vaši “About” sekciji oz. kako celostno urejena je vaša stran ter kako se med seboj prekrivajo oboževalci različno ocenjenih strani.

Poskusi so pokazali, da je nov sistem uspešen, saj so se uporabniki, ko se jim je bolj kakovostna vsebina prikazovala višje v News Feedu, odzivali bolje, tako da so zabeležili porast števila interakcij (všečki, komentarji, delitve), hkrati pa so uporabniki “skrili” oz. iz News Feeda odstranili manj objav.

Poudarjajo, da bodo za večino strani spremembe relativno majhne, pri straneh, ki konstantno objavljajo dobro, relevantno vsebino, pa bi spremembe seveda morale biti vidne (več interakcij, večji doseg in še več interakcij).

Vaši cilji se kljub tem novitetam ne bi morali spreminjati, razen če je vaš nastop na FB napačen že v izhodišču. Cilji bi namreč že od samega začetka med drugim morali biti: ponuditi oboževalcem čim bolj kakovostno vsebino ter si prizadevati za čim več interakcij in čim večji doseg. Pri zasledovanju teh ciljev si lahko pomagamo s prej omenjenimi nasveti:

  •  objave morajo biti relevantne ter dobro (časovno) umeščene
  •  pri oboževalcih si moramo ustvariti kredibilnost in zaupanje
  •  vprašajmo se “Bi ljudje to vsebino delili s svojimi prijatelji ali jo priporočili  ostalim?”
  •  razmislimo “Bi moja ciljna publika rada videla to vsebino v News Feedu?”

Izvirno objavo lahko preberete na povezavi: News Feed FYI: Showing More High Quality Content.

Enhanced by Zemanta


Posted in Uncategorized | Tagged , | Leave a comment

Real-time tiranija v marketingu in analitiki

“Real-time” hype je tu: real-time analitika, real-time marketing, real-time data, real-time you name it. Kot bi marketingaši nenadoma začutili neustavljivo željo, da se morajo hitro, nemudoma odzivati na vse zunanje in notranje dejavnike. Da gre res za hype kažejo tudi Googlovi iskalni rezultati: vpis besedne zveze “real-time analytics” vrne več kot 7(!) milijonov zadetkov. Naraščajoč trend globalne popularnosti lahko vidite tudi na spodnjem grafu.

real-time analytics

Splet oziroma celotno digitalno okolje se res odvija v t.i. real-time času. Dogodki si sledijo z bliskovito hitrostjo in denimo zgodbe včerajšnjega dne, že danes ne bodo več zanimive, aktualne. To velja predvsem za družbena omrežja. Facebook je pri tem še dokaj usmiljen – predvsem z zadnjo nadgradnjo algoritma – Twitter je precej bolj realnočasno brutalen.

Če se omejim samo na spletna mesta – praktično vsa analitična orodja že danes omogočajo t.i. real-time module. Le-ta je na primer v Googlovi analitiki hitro dostopen. Dva klika in že lahko vidimo, koliko obiskovalcev se trenutno nahaja na naši strani, iz kje so prišli, kaj pregledujejo ali so morda ravno v nakupnem procesu.

Google real-time

Na prvi pogled zanimivi podatki, vendar, če se vprašamo kako nam le-ti lahko pomagajo pri odločitvah, ki bo bodo imele poslovne učinke, večinoma ostanemo brez odgovora. Res je, real-time analitika je v veliki večini primerov le zguba časa. Zakaj? Če imamo na eni strani analitiko, ki nam v realnem času bruha tone podatkov, potem rabimo na drugi strani še odločevalski stroj, ki tudi dela v realnem času in je sposoben hitro predelati te informacije in ukrepati. Tukaj pa se zatakne pri veliki večini. Glede na moje izkušnje, lahko trdim, da so slovenska podjetja in marketingaši izrazito podhranjeni, da bi se lahko uspešno šli to igro. Kaj pomaga podatek v realnem času, če se potem odločiš šele čez tri dni? Zato bolje kot stremeti k realnočasnim podatkom upoštevati predvsem prave podatke v časovnih obdobjih, ki ustrezajo časovnim obdobjem zmožnosti vaših odločitev.

Enhanced by Zemanta


Posted in Uncategorized | Tagged | Leave a comment

ViralNewsChart – slovenski servis za odkrivanje novic

ViralNewsChart.com je nov slovenski servis za odkrivanje viralnih novic – globalnih kot tudi povsem lokalnih (Slovenija je vključena). Ekipa pod vodstvom Jana Macarola je na prvi pogled naredila zanimiv servis, ki po eni strani navadnim uporabnikom omogoča, da odkrivajo zanimive viralne zgodbe, na drugi strani pa naj bi založnikom, ustvarjalcem medijskih vsebin omogočala dodatno izpostavljenost, brand managerjem pa denimo konkreten spletni kliping v realnem času – uporabnik lahko namreč išče novice po določenih hashtagih. Osnovni spletni pregled je za resnejšo uporabo premalo, le-tej bo verjetno namenjen poseben dostop, kjer bodo uporabniki prek t.i. dashboardov analizirali trende, novice, itd. Verjetno se tukaj skriva tudi poslovni model: zaračunavati uporabnikom za potencialno koristne informacije.

Prvi vtis je zelo soliden: iskanje deluje hitro, uporabniški meni je pregleden in lahko dostopen (zmoti lahko le, da se pojavlja na dveh mestih), rezultati odkritij so dovolj jasni. Prevladuje metrika VNC rank, ki naj bi algoritemsko določala težo posameznih novic – višji kot je VNC bolj pomembna oziroma viralna je novica – poleg nje pa lahko vidimo še število lajkov, tvitov, +1.  Kot ena izmed prihodnjih izboljšav bi se mi zdel zelo smiseln razvoj t.i. brskalniškega extensiona prek katerega bi lahko neposredneje in hitreje dostopal do novic – to velja pretežno za navadne uporabnike, katere je verjetno težje prepričati, da se redno vračajo na spletno mesto.

Čakam torej na Lariso :) in ostale upgrajde, zaenkrat pa le thumbs up!

ViralNewsChart


Posted in researcher | Leave a comment

Spletna analitika postaja celovita platforma za upravljanje podatkov

Verjetno je vsem dobro poznan naslednji scenarij: na poti v službo slišim zanimivo ponudbo, ki me pritegne in jo takoj preverim na svojem mobilnem telefonu (sicer podjetje še nima prilagojene mobilne strani, vendar se kljub temu za silo znajdem). Ker se želim povsem prepričati, na službenem prenosniku še enkrat preverim spletno mesto in si ga dam v zaznamke. Zvečer nato na domačem kavču z iPadom preverim še konkurenčne ponudbe in se na koncu le odločim za naročilo. Dobrodošli v t.i. multi-device svetu! Svetu kateremu doslej spletna analitika ni bila povsem dorasla.

V zgornjem primeru vas je doslej Google analytics beležil kot tri različne osebe, kar končno sliko o dejanski situaciji precej izkrivi. Dosedanja analitika je doslej temeljila na obiskih (visits), Google Universal Analytics (UA), ki je bila lansirana v zgodnji razvojni faži že lani, pa temelji na obiskovalcih oziroma spremljanju njihovega vedenja prek različnih kanalov, tudi offline. (Spletna) analitika se tako iz domene spletnih strani širi na celotno področje poslovanja. S tem UA ne ostaja zgolj analitično orodje, temveč postaja celovita platforma za upravljanje podatkov (data-management plaforma). Primer: trgovino s čevlji zanima prihod in vedenje kupcev, ki pridejo v njihovo fizično trgovino oziroma kako na to vedenje vpliva njihova spletna promocija. UA namreč omogoča uvoz offline podatkov in njihovo sinhronizacijo s podatki o učinkovitosti spletne promocije. To pa še ni vse: trgovec bo lahko povezal podatke spletnih aktivnosti tudi s CRM podatki, programom zvestobe, klicnim centrom, itd. Že samo ta primer odpira številne možnosti, ki jih bodo lahko pametni tržniki v prihodnje bogato izkoristili (spodnji video prikaže par možnosti). UA je trenutno še v zgodnji razvojni fazi, zato mnogo informacij še ni na voljo (ali pa so omejene samo na ozek krog testnih uporabnikov), se pa kot eno prvih vprašanj postavlja vprašanje zasebnosti in varnosti. UA za svoje delovanje za razliko od dosedanje analitike koristi t.i. user ID – vsakemu uporabniku je dodeljen edinstveni identifikator, ki bo enak ne glede na napravo, vendar pa le-ta naj ne bi zbiral informacij osebnega značaja oziroma informacij prek katerih naj bi prepoznali posamezne uporabnike.

Poleg zasebnosti, pa nov identifikacijski sistem pomeni še en izziv: cela stvar lahko dobro deluje le, če se uporabnik logira v sistem. In kje to ponavadi narediš? Na straneh spletnih trgovinah in vseh drugih e-commerce storitvah. Te verjetno Google cilja kot strani oziroma podjetja, ki bi lahko največ pridobila z novo analitiko. Večji pa je izziv za ostala spletna mesta in servisa: kako prepričati uporabnike, da se na kakršnkoli način prijavijo.

Universal analytics

UA koda, ki je v primerjavi z obstoječo Analytics kodo povsem nova, je že nekaj časa na voljo v Googlovi analitiki. Google zaenkrat še ne omogoča samodejnega prehoda med obema kodama, zato je trenutno smiselno koristiti obe kodi in medsebojno primerjati podatki, ki jih pridobivata.

Enhanced by Zemanta


Posted in Uncategorized | Tagged | Leave a comment

Piškotki oziroma veliko hrupa za nič!

Vem, po dveh mesecih premlevanja (večinoma) prazne slame ter nenehnih posiljevanj – bodisi na telefonih, tablicah, namiznih računalnikih – piškotkov ne more več videti. Se pa verjetno zaradi bistroumne lokalne uveljavitve evropske zakonodaje, počutite mnogo bolj zaščitene in pomembne (končno imate možnost, da na vsaki spletni strani odločate o nečem!)??

Po slabih dveh mesecih, odkar velja dopolnjen Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki ureja piškotke, je verjetno že vsakemu jasno, da gre za popolno polomijo. Če bi šli na primer računati porabljen čas na strani založnikov, zainteresirane javnosti in nenazadnje tudi informacijske pooblaščenke in njenih uradnikov, bi verjetno vse skupaj močno bolela glava. Zato, da sedaj še vedno premlevamo, ugotavljamo, se prerekamo kaj je prav in narobe, katera rešitev bi bila najboljša (kolikor mi je znano, so se večji založniki z uradom dogovorili, da posredujejo ideje za izboljšave, v tem obdobju pa tudi naj ne bi bilo kazni). O tem koliko naj bi se s tem zvišala zasebnost na spletu, še nisem nič slišal. Ker se pač ni! In se nikoli ne bo s tako bebavimi rešitvami. V začetku sem morda vsaj pričakoval, da bo eden od učinkov zakona osveščanje uporabnikov o piškotkih oziroma spletni zasebnosti. Pa sem se motil – edino kar je zakon naredil je njihova demonizacija. In če pogledam nazaj, bi bilo lahko precej drugače, če bi imeli v Sloveniji aktivno organizacijo IAB, ki bi ščitila in povezovala interese spletne oglaševalske industrije, konkretno pri piškotkih pa bi lobirala proti tej rešitvi že v zakonodajnem postopku.

Skratka, veliko hrupa za nič (spodnji graf, ki nazorno prikazuje efekt tamkajšnje uveljavitve sem si sposodil pri angleških kolegih). Skrajni čas je, da se posvetimo poslu in rasti panoge!

 piškotki


Posted in researcher | Tagged | Leave a comment

Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera metrika najboljša v deželi je tej

V zadnjem letu ali dveh opažam, da se je zanimanje slovenskih marketingašev (ne nujno samo spletnih) za spletno analitiko izjemno povečalo. Pohvale vredno! Analitični podatki so ključni za razumevanje uporabniškega vedenja, za razumevanje pomena in poslovne vrednosti spletnega mesta. Ergo: brez tega – če hočeš v digitalnem okolju nekaj ustvariti – pač ne gre. Vendar pa imajo orodja spletne analitike to past, da večina omogoča ogromno število različnih podatkov, metrik, kar nevednega uporabnika lahko hitro zaslepi. Npr. tudi Googlova analitika jim pri tem nič ne pomaga. Ko se uporabnik prvič logira v račun, dobi naslednji prikaz:

Audience overview

Število obiskov spletnega mesta, prikazov strani, povprečno trajanje obiska in drugo. Morda za koga ta prikaz zgleda super, vendar glavno vprašanje je “ali vam ti podatki kakorkoli pomagajo pri odločitvah o marketinški strategiji, spremembah spletnega mesta,..?”

Odgovor je enostaven: NE. Metrike, kot so število ogledov strani (pageviews), čas na strani (time on site), število strani na obisk (pages per visit) so z odločevalskega vidika popolnoma nesmiselne in jim je škoda namenjati vsako sekundo vašega časa. Zato kadarkoli se odločite, da boste spremljali določene metrike, se najprej vprašajte “ali mi bo spremljanje te metrike omogočalo, da na njeni osnovi sprejmem posamezne odločitve oziroma dejanja?”

Tovrstne metrike (oziroma KPIji) so v večini primerov kompleksnejše, zahtevajo več premisleka, znanja in razumevanja – to je pa tudi ključni razlog, da jih koristi le manjšina marketingašev. Predenj se zakopljete v Google Analytics in zbrskate ter skreirate super-truper metrike, priporočam da prvo dobro razmislite kaj je cilj vašega spletnega mesta, kaj želite, da uporabniki na spletnem mestu naredijo (npr. oddajo povprašanje, se naročijo na newsletter,…), kateri elementi so tisti, ki govorijo o uspehu vašega posla. Šele, ko pridete temu do dna, skušajte najti v spletni analitiki relevantne metrike. To so lahko: povprečna vrednost naročila, število nakupov, trajanje naročnine na e-novice, število novih naročnin,…

Verjamem, da bo na podlagi argumentacije teh metrik (upam samo, da v vašem primeru kažejo pozitiven trend:)) gotovo lažje najti skupni jezik s poslovodstvom podjetja oziroma si olajšati pot do naslednje investicije v spletno komunikacijo.

p.s. za vse, ki želite bolje spoznati svet metrik, KPIjev, segmentov in druge analitične terminologije, priporočam, da preberete članek ene vodilnih avtoritet na področju spletne analitike, Avinasha Kaushika.

Enhanced by Zemanta


Posted in trženjski guru | Tagged , , | Leave a comment