Rešitev za Googlovo not-provided črno luknjo

V enem zadnjih zapisov na blogu sem pisal tudi o možnostih iskalniške optimizacije v “not-provided” svetu. Kmalu za tem je Searchmetrics, podjetje za iskalniško analitiko, najavilo svojo rešitev, ki so jo poimenovali Traffic Insight in omogoča vpogled v Googlovo črno luknjo.Kako jim je to uspelo? Glavni vir je njihova obsežna baza, ki zajema več kot 240 milijonov ključnih besed v 20tih različnih državah, katere podatke potem kombinirajo s podatki spletne analitike, PPC oglaševanja, itd.

In kaj nam vpogled v podatke prinaša?

Kot prvo lahko vidimo seznam ključnih besed, ki prinašajo promet določenim URL naslovom in njihovo pozicijo v SERPu. Za podrobnejšo analizo pa lahko najdemo še iskalni volumen za posamezne ključne besede, ocenjene CPCje in mnoge analitične metrike na nivoju posameznih besed (npr. bounce rate, time on site,…). Naslednja zanimiva možnost je ocene iskalniškega potenciala predlaganih novih ključnih besed.

searchmetrics

Keyword Traffic Potentials - Searchmetrics Suite.clipular

Seveda me je zanimalo tudi kako se Searchmetrics odreže pri analizi slovenskih besed. Medtem ko algoritmi več ali manj zlahka “preberejo” ključne besede na nemškem ali britanskem trgu, so rezultati za slovenske besede pričakovano slabši. Pa vendar ne toliko slabši, da si ne bi mogli z njimi pomagati. Čez palec lahko ocenim, da je po dosedanji analizi skozi Searchmetric vidnih vsaj tretjina besed, ki so denimo v Google analyticsu nevidna. Gre pa predvsem za besede, ki prinašajo največ prometa, manjkajo pa long-tail besede z manjšim številom iskanj.

In na koncu ne smemo pozabiti: ključne besede so še vedno izredno pomemben del spletne analize in  iskalniške optimizacije. Nenazadnje kot uporabniki še vedno uporabljamo ključne besede za iskalniške poizvedbe in jih gotovo bomo še kar nekaj časa.

Enhanced by Zemanta


Posted in nepoboljšljivi geek, researcher | Tagged , , , , , , , | Leave a comment

Google štarta s svojimi družbenimi oglasi

Lani ob tem času, se je veliko špekuliralo o tem, da Facebook načrtuje oglasno mrežo (t.i. off-site network), kjer bi bili oglasi prikazani izven same Facebook.com strani. Na koncu ni bilo od tega nič.  Sklepamo lahko, da so letos pri Facebooku predvsem osredotočili na mobile oziroma kako monetizirati mobilne oglase (in ja, to jim je več kot odlično uspelo!), priložnost kako distribuirati njihove oglase z družbenimi podatki tudi na vsa spletna mesta, ki so že povezana s Facebookom, pa so dali na stranski tir.

In prehitel jih je Google! Ta sicer že ima vsem dobro poznano mrežo, ki vsebuje več kot 2 milijona spletnih mest po celem svetu, nima pa oglasov, ki bi vsebovali širše informacije o uporabnikih in njihovih interakcijah, ki so na kakršnkoli način “engagali” oglasno vsebino (t.i. social ads). Zakaj ne bi torej vzeli vsebine iz Google+ (ja, ta še živi:) in jo v obliki oglasov objavili na svojem  omrežju. S tem bodo lahko uporabniki neposredno znotraj oglasa, ki so ga poimenovali+Post Ad, brez da bi obiskali G+, komentirali / soustvarjali vsebino, +1kali,… In več kot bo vsebine na G+, oziroma bo le-ta imela več interakcij, večje možnosti bo oglaševalec imel tudi za višje organske pozicije. Slednjega sicer Google ne omenja neposredno, samo čez vrstice se to lahko razbere že od začetka lansiranja G+. Skratka, ne gre dvomiti, da bodo z uvedbo novega oglasnega formata in posredno dveh obljub, ki jih ponuja, uspeli prepričati številne oglaševalce, marketingaše, ki so doslej dvomili v smiselnost soustvarjanja še enega družebnega omrežja.

Trenutno Google +Post Ads oglase še testira z določenimi priviligiranci, v prihodnjih mesecih pa gotovo lahko pričakujemo, da bodo na voljo tudi vsem ostalim oglaševalcem. Kako naj bi izgledalo, pa lahko preverite na spodnji sliki. Še to, da ne pozabim: tovrstni oglasi bodo vidni samo na Googlovi mreži, ne pa tudi na Google+. Ta bo še vedno ads- free.

+postads

+postads


Enhanced by Zemanta


Posted in investitor | Tagged , , , , , , | Leave a comment

Od Mad Mana do Math Mana

Nedavno mi je direktor marketinga nekega slovenskega podjetja navdušeno razlagal kakšen velik potencial predstavlja t.i. big data za njihovo podjetje in kako komaj čaka, da bodo lahko – sedaj ko bo imeli pri roki vse podatke o svojih strankah – izkoriščali le-te za razvoj novih storitev, pospeševanja prodaje. Ko sem ga vprašal koliko novih sodelavcev bo zaradi tega zaposlil (predhodno sem vedel, da so zaradi splošnega krčenja, v zadnjem letu zmanjšali tudi oddelek za marketing), me je le čudno pogledal, češ, zakaj bi potreboval ljudi, če pa lahko podatki sedaj delajo zame.

Kot pri vsaki veliki stvari – in big data gotovo je velika stvar vsaj zadnjih dveh let – je smiselno stopiti korak ali dva nazaj in trezno razmisliti o dejanskih vložkih in prednostih. Kako povezati različne podatke v celovito enoto, kdo bo skrbel, da bodo relevantni podatki prišli do odločevalcev, kako bo gora novih podatkov vpliva na obstoječe procese, ali bodo zaposleni vedeli kaj narediti z vsemi temi podatki….? Vse to so vprašanja, ki se tičejo predvsem ljudi in procesov. Big data se lahko sliši zelo seksi, vendar se je treba zavedati, da to na koncu pomeni predvsem vlaganja v ljudi in procese. S tem dejansko spreminjamo in razvijamo kulturo podjetja, kar je ponavadi področje kjer največ podjetjij pade na izpitu.

data

Zato je morda smiselneje kot se prepustiti trendu, ubrati step-by-step pristop. Dejstvo je, da mora današnji tržnik, če hoče preživeti, znaten del svojega časa nameniti podatkom, analizi, vpogledu v povezave, ki lahko za podjetje pomenijo konkurečno prednost. Prvi korak je torej, da iz te gore podatkov (big data) znamo izluščitii tiste informacije oziroma kazalce (smart data), ki so neposredno povezani z uspešnostjo poslovanja. In to metrike kot so na primer število klikov, všečkov, prikazov strani in, bounce rate, gotovo niso. Ko bomo izbrali prave (spletne in nespletne) kazalce in s tem vzpostavili neke vrste podatkovni okvir, se lahko prava zabava začne. Big data nam omogoča “big testing” .

Testiranje in optimizacija sta bili doslej za tržnike večinoma nišni področji, omejeni večinoma na razna A/B testiranja elektronskih sporočil, pristajalnih strani, in drugih tehnikalij. Zakaj ne bi odslej testirali tudi ideje, ki lahko zrastejo na big data zelniku? Nedavno smo pri enem naročniku ugotovili, da njihove stranke, ki so uporabniki Apple naprav, v povprečju naročajo za 20% dražje storitve od ostalih strank. Zakaj ne bi torej temu segmentu kupcev, prilagodili celotno ponudbo. Tovrsten primer je lahko zelo enostavno uporaben in pomeni prvi korak k temu, da testiranje postane pomemben del trzenjskega oziroma celotnega operacijskega sistema podjetja. Ni treba, da ste Google, ki naj bi vsako leto izvedel več kot 10.000 eksperimentov, za prvič bo verjetno že dovolj, če svojim sodelavcem omogočite dostop do smart data in jih spodbudite k eksperimentiranju.

 

Enhanced by Zemanta


Posted in Uncategorized | Tagged , , | Leave a comment

Kako optimizirati brez ključnih besed?

Še malo in konec bo zabave, ko smo lahko spremljali prek katerih zanimivih iskalnih poizvedb so uporabniki prišli do naših strani, blogov.

Konec leta 2011 je spletno marketinško srenjo, še posebej pa optimizatorje, neprijetno presenetila Googlova najava o začetku enkripcije iskanj, kar je pomenilo, da iskanja logiranih uporabnikov ne bodo več vidna znotraj Google analitike in drugih analitičnih orodj (kasneje so to razširili tudi na vse preostale uporabnike). Del not-provided je od tedaj iz začetnih nekaj odstotkov sedaj porasel že na več kot 70%, do konca leta naj bi znašal že kar 100%. Ta proces naj bi v zadnjih mesecih pohitrilo predvsem Snowdenovo razkritje, da podatki odtekajo tudi iz Googlovih podatkovnih centrov.

Delež not-provided v ZDA in globalno

Apokalipsa, panikaaaaaa,… se slišijo kriki obupanih optimizatorjev. Konec je časov, ko so se enostavno logirali v Google Analytics ali Webtrends in so lahko na nivoju posameznih ključnih besed ugotavljali koliko so jim le-te pripeljale novega obiska, koliko ciljev so realizirale, koliko je znašala povprečna vrednost nakupa,….  Dejstvo je, da je bila doslej velika večina analiz in odločitev narejena ravno na osnovi ključnih besed. Če si bil na primer lastnik spletne trgovine, si pač optimiziral na osnovi besed z visoko stopnjo nakupne namere. In mnogo teh besed in besednih zvez je bilo iz long-tail dela.

Kako pa si vendarle lahko pomagamo? 

Najenostavnejše verjetno kar z Adwords podatki. Kar lahko mnogi zamerij(m)o Googlu je to, da dostop do ključnih besed ni možen samo v organskem delu, medtem ko so besede v plačljivem delu ostale nespremenjene. Dvojna merila? Skratka, če boš hotel vedeti kolikor toliko natančno katere besede prinašajo promet, boš moral slej kot prej investirati nekaj denarja tudi v Adwords oglase.  

Drug vir podatkov je Webmaster tool kjer se še vedno da videti nekaj podatkov o SEO performansu na nivoju posameznih ključnih besed. Not-provided je zaenkrat težava samo znotraj Googla, tako da če vam ostali iskalniki prinašajo promet, potem lahko podatke črpate neposredno iz njihovih virov. Kot lahko berem, so mnogi optimizatorji in inbounderji tudi že našli številne nove poti kako kljub zatemnitvi priti do nekaterih podatkov o ključnih besedah – sicer ne neposredno prek dosedanjih virov, ker razni “workaroundi” tukaj naj ne bi bili možni.

Se pa je treba zavedati, da te naštete možnosti pomenijo le bolj ali manj približek podatkom, ki smo jih doslej imeli. Koliko bo ta približek podoben dejanskemu stanju, je odvisno od zmožnosti in znanja posameznega optimizatorja. Predvsem pa tudi časa!

Kaj pravi Google?

“Pomembna je vsebina! Ustvarite najboljšo možno uporabniško izkušnjo, ustvarjajte odlično vsebino!” In ima prav. Res je, da so mnogi optimizatorji zlorabljali sistem ter s prekomerno optimizacijo in t.i. “keyword spamom” mnogokrat zapolnili njihov SERP. Res je tudi, da je Google bolj ali manj uspešno takšne poskuse tudi sankcioniral.

Navkljub novi realnosti, pa se ne smemo zadovoljiti s tem, da so ključne besede “passe” za spletno analizo in optimizacijo. Kot uporabniki še vedno uporabljamo ključne besede za iskalniške poizvedbe in jih gotovo bomo še kar nekaj časa. Kako se pa vi soočate s temi izzivi? Ste že našli način s katerim boste vseeno lahko zadovoljivo analizirali in optimizirali promet vaše strani?

Enhanced by Zemanta


Posted in Uncategorized | Tagged , , , , , | 1 Comment

Kaj je “native advertising”?

Če spremljate tuje vire o spletnem oglaševanju, verjamem, da ste v zadnjem letu gotovo naleteli na izraz “native advertising”. Slovenskega izraza za to še nimamo, oziroma ga vsaj ne poznam (staroselsko oglaševanje verjetno ni najbolj posrečeno, kajne?). Enostavno povedano je native oglaševanje, oglaševanje, ki posnema formo spletne vsebine oziroma se zelo dobro zlije z vsebino.

Sama ideja sicer ni nova, vsaj v drugih medijih ne. Npr. v tisku si oglaševalci prizadevajo, da prek sponzorskih člankov, ki so mnogokrat precej dobro zakamflirani, svojo sporočilo vključijo v uredniške vsebine, na televiziji se posamezni izdelki povsem “naključno” pojavljajo v določenih oddajah, itd.

Doslej je spletno oglaševanje temeljilo na oglasnih formatih, ki so obkrožali samo vsebino, predvsem spodaj in desno, kar je posledično pomenilo, da jih je večina uporabnikov slej kot prej ignorirala. Native oglasi pa so bolj vpeti v samo vsebino in jih je že zaradi tega težje spregledati. Seveda pa je bistvo tovrstnih oglasov predvsem, da so visoko relevantni za uporabnika, da ne gre samo za en tujek znotraj vsebine, ter da po drugi strani dejansko ponujajo kakovostno vsebino.

In kako dejansko izgledajo native oglasi? Mnoge izmed njih gotovo že dobro poznate, denimo Googlove sponzorirane povezave, Facebook newsfeed oglase,… Na slovenskih medijih gotovo prevladujejo sponzorski članki, v zadnjem času pa se uveljavljajo tudi tuje rešitve t.i. priporočljivih vsebin in oglasov, kot je Plista.

Na spodnji sliki si lahko ogledate nekaj najbolj pogostih oblik native oglasov.

Native Advertising

 

 

Enhanced by Zemanta


Posted in trženjski guru | Tagged , , , | 1 Comment

Hiter in spreten kot kolibri

Google je prejšnji teden ob praznovanju svoje petnajstletnice presenetil z najavo novega iskalnega algoritma. Po pingvinu, pandu, je sedaj tukaj še kolibri (hummingbird). Oziroma, če sem natančen: pingvin in panda sta bila le nadgradnji obstoječih algoritmov, kolibri pa je povsem nov algoritem. Da gre tokrat res za velik update, ki bo vplival na 90% iskalnih zadetkov, govori tudi simbolično dejstvo, da je bil kolibri najavljen iz garaže v Menlo Parku kjer sta Sergey Brin in Larry Page štartala Google. Še bolj pa je presenetilo, da je dejansko nov algoritem aktiven že od avgusta dalje. Avgust morda ni bil naključje, glede na to, da je bilo veliko optimizatorjev ravno takrat na dopustu:)

Black-chinned Hummingbird -- Moab, Utah, USA

Black-chinned Hummingbird — Moab, Utah, USA (Photo credit: Wikipedia)

In kaj je tokrat novega?

Glede na to, da gre za povsem nov algoritem (sicer s posameznimi deli prejšnjega) spremembe naj ne bi bile le kozmetične narave. Po Googlovih besedah naj bi kolibri vplival kar na 90% vseh iskalnih zadetkov. V ospredju novega algoritma je t.i. “conversional search”. Kolibri naj bi bil usmerjen na pomen posameznih besed iz katerih naj bi spoznal uporabnikov namen. Če iščemo z daljšimi, kompleksnejšimi vprašanji, kot je npr. “kje je odprt najbližji Mercator” algoritem ne bo več gledal samo posameznih besed v besedni zvezi, temveč bo skušal ugotoviti celoten pomen besedne zveze oziroma vprašanja. Del tega smo doslej lahko denimo že videli znotraj storitve Google Now oziroma Knowledge Grapha.

Prikaz razvoja Googlovega iskalnika v zadnjih 15tih letih

google search

In kakšni so dosedanji rezultati? Če sklepamo po neodzivih uporabnikov, se kakovost iskalnih zadetkov ni spremenila, vsaj na slabše ne. Gotovo pa bodo spremembe vidne najprej pri spletnih mestih, ki bodo relevantna za daljše iskalne poizvedbe.

Lokalno, v Sloveniji, zaenkrat še nismo opazili kakršnihkoli sprememb, niti naš partner Searchmetrics v svojih analizah ne poroča o znantnih spremembah. Vsekakor pa se Googlova priporočila glede optimizacije s tem ne spreminjajo: na splošno bo tudi v prihodnje še vedno ključna  unikatna, visoko kakovostna vsebina, z njo povezane povratne povezave. Kar bi znalo biti novo je večji poudarek na konceptu avtorstva in vključevanju t.i. rich snippetov.

Enhanced by Zemanta


Posted in nepoboljšljivi geek, researcher | Tagged , , , , , , , | Leave a comment

Facebook retargeting

Kaj je retargeting?

Retargeting, znan tudi kot remarketing, je spletna oglaševalska metoda, ki nam dopušča, da natančno ciljamo potencialne stranke, ki so že obiskale vašo spletno stran, vendar se še niso odločile za nakup ali katero drugo konverzijo in jih ponovno nagovorimo z relevantnimi oglasi, ko so še v fazi odločanja o nakupu. V zadnjih letih se je retargeting razvil v obvezno sestavino oglaševalskih kampanj podjetij vseh velikosti in iz vseh panog. Uporaba tovrstnega oglaševanja skoraj praviloma pomeni višji povratek investicije (ROI) kot pri kateremkoli drugem oglaševalskem kanalu/orodju.

Retargeting na Facebooku

Facebook se je v možnosti retargetinga v omejenem obsegu s Facebook Exchange-om podal že junija 2012, ko je omogočil ponovno nagovarjanje uporabnikov z oglasi v desnem stolpcu, maja 2013 pa je omejenemu številu partnerjev ponudil tudi možnost ponovnega nagovarjanja v News feedu, najbolj premium prostoru za oglaševanje na FB.

Storitev se je od takrat zaradi svoje uspešnosti razširila in postala bolj dostopna, vendar prednosti FB retargetinga v Sloveniji izkorišča zelo malo podjetij.

fbx funnel

Bodite med prvimi, kontaktirajte nas.

Kako deluje?

Facebook retargeting deluje na istem principu kot retargeting drugod po spletu.

  1. uporabnik obišče spletno stran
  2. na računalnik obiskovalca se shrani t.i. “piškotek”
  3. obiskovalec ne opravi nakupa na spletni strani
  4. ko obišče Facebook, ga lahko ponovno nagovorimo z relevantnim oglasom spletne strani, ki jo je obiskal v prvi točki

Primer: Mateja obišče vašo spletno stran ali spletno trgovino, na njej prebije nekaj minut in nato brska dalje po spletu.

Ko obišče Facebook, se ji v News feedu ali v desnem stolpiču prikaže vaš oglas, v katerem jo ponovno nagovorimo, ponudimo kak dodaten popust, …

Kaj je to “News feed” ?

News feed je prvo, kar ljudje uzrejo, ko obiščejo Facebook in prostor, kjer preživijo največ časa na Facebooku.  Je osrednji, najbolj pomemben del Facebooka in, kar je za nas najbolj pomembno – najbolj izpostavljen oz. viden.facebook newsfeed

 Številke.

Različne raziskave o Facebook retargetingu so na podlagi več milijonov prikazov prišle do ugotovitev, da je FB retargeting nadpovprečno uspešno orodje za (ponovno) nagovarjanje (potencialnih) strank.

Še posebej pri tem izstopajo oglasi v News feedu, pri katerih lahko uporabimo sliko velikosti 200x200px, 500 znakov za nagovor ter kratek opis povezave, dodaten potencial pa tem oglasom dodajo tudi možnosti všečkanja, komentiranja ter deljenja.

Oglasi v news feedu že tako nudijo bolj interaktivno oglaševalsko izkušnjo, ki je tudi bolj subliminalna, nevsiljiva, z zgoraj opisanimi elementi pa tovrstni oglasi še dodatno pridobijo na relevantnosti, pridobijo pa tudi na viralnosti, ki pomeni potencialen dodaten (brezplačen!) doseg oglasov, saj ob interakciji uporabnikov v določeni meri oglašujemo tudi njihovim prijateljem.

Številke raziskav so zgovorne:

News feed retargeting dosega v povprečju:

  • 21x višji Click through rate (CTR) kot klasični spletni retargeting ter
  • 41x višji CTR kot retargeting v desnem stolpiču Facebooka
  •  za 54% nižjo Ceno na klik (CNK) kot retargeting v desnem stolpiču Facebooka in
  •  za 79% nižji CNK kot pri klasičnem spletnem oglaševanju
  •  240% večjo verjetnost, da uporabnik spet obišče vašo spletno stran
  •  36% več konverzij kot retargeting kjerkoli drugje (Google Display ipd.)

Pod črto:

Facebook retargeting pomeni več prometa in več konverzij ob bolj racionalni porabi vaših sredstev. Pošljite povpraševanje ali pa nas kontaktirajte na +386 1 620 32 50.

 

Enhanced by Zemanta


Posted in Uncategorized | Tagged , , , | Leave a comment

Velik, večji,….Dmexco2013!

Če obstaja dogodek s področja digitalnega marketinga, na katerem preprosto ne moreš manjkati, potem je to gotovo Dmexco. Letošnji je bil še posebej poln presežkov, vsaj v smislu statistik obiskanosti in programa. Več kot 26 tisoč obiskovalcev je gotovo podatek, ki govori, da je digitalni marketing v Evropi zelo pomembna gospodarska panoga. Nekaj vtisov sem zbral spodaj v obliki fotografij.


Enhanced by Zemanta


Posted in Uncategorized | Tagged | Leave a comment

Facebook: več prave vsebine več pravim ljudem.

Pred nekaj dnevi je FB med novicami na svoji strani Facebook For Business  objavil zanimiv prispevek, “News Feed FYI: Showing More High Quality Content”, ki je posledica njihove nedavne prenove News Feed algoritma (t.i. EdgeRank) za vse uporabnike.

Ker prenova vpliva tudi na objave FB strani (sistem bo v celoti implementiran v prihodnjih nekaj tednih), so nam za boljšo predstavo razkrili še nekaj pomembnih podrobnosti.

S prenovo algoritma, ki določa, kaj se bo prikazovalo v News Feedu, zasledujejo svoj dolgoročni cilj, da bi se vsakemu uporabniku prikazalo čim več vsebine, ki je najbolj relevantna zanj, in čim manj “balasta”, zaradi katerega bi morda spregledal kakšno pomembno objavo. Kot smo omenili že zgoraj, to seveda vpliva tudi na objave, ki prihajajo s FB strani.

Facebook algoritem

Ključ se skriva v relevantnosti oziroma kakovosti objav in k prejšnjim parametrom, po katerih se je algoritem odločal, katere vsebine bo prikazal katerim ljudem, so dodali še nekaj novih, do katerih so prišli z opazovanjem tisočih FB uporabnikov.

Med razvojem so se npr. spraševali:

  •  gre za dobro (časovno) umeščeno in relevantno vsebino?
  •  ali ta vsebina prihaja od vira, ki mu zaupate?
  •  bi to vsebino delili s prijatelji ali jo priporočili ostalim?
  •  gre za pristno zanimivo vsebino ali gre za objavo/e, ki želijo izigrati algoritem in  pozivajo k všečkanju?
  •  bi to vsebino ocenili kot vsebino slabše kakovosti ali meme?
  •  bi uporabili katero od negativnih reakcij (unlike strani, umik objave), ker se je  ta vsebina prikazala v vašem News Feedu?

Skozi proces so razvili sistem, ki pregleduje in ocenjuje vsebino ter se sproti uči (seveda pa še zdaleč ni popoln in ga bodo izpopolnjevali sproti). Sistem uporablja več kot tisoč različnih parametrov, takih kot npr.: Kako pogosto je vsebina z določene strani deležna negativnih akcij uporabnikov (unlike, umik objave), kako dobro so izpolnjena polja v vaši “About” sekciji oz. kako celostno urejena je vaša stran ter kako se med seboj prekrivajo oboževalci različno ocenjenih strani.

Poskusi so pokazali, da je nov sistem uspešen, saj so se uporabniki, ko se jim je bolj kakovostna vsebina prikazovala višje v News Feedu, odzivali bolje, tako da so zabeležili porast števila interakcij (všečki, komentarji, delitve), hkrati pa so uporabniki “skrili” oz. iz News Feeda odstranili manj objav.

Poudarjajo, da bodo za večino strani spremembe relativno majhne, pri straneh, ki konstantno objavljajo dobro, relevantno vsebino, pa bi spremembe seveda morale biti vidne (več interakcij, večji doseg in še več interakcij).

Vaši cilji se kljub tem novitetam ne bi morali spreminjati, razen če je vaš nastop na FB napačen že v izhodišču. Cilji bi namreč že od samega začetka med drugim morali biti: ponuditi oboževalcem čim bolj kakovostno vsebino ter si prizadevati za čim več interakcij in čim večji doseg. Pri zasledovanju teh ciljev si lahko pomagamo s prej omenjenimi nasveti:

  •  objave morajo biti relevantne ter dobro (časovno) umeščene
  •  pri oboževalcih si moramo ustvariti kredibilnost in zaupanje
  •  vprašajmo se “Bi ljudje to vsebino delili s svojimi prijatelji ali jo priporočili  ostalim?”
  •  razmislimo “Bi moja ciljna publika rada videla to vsebino v News Feedu?”

Izvirno objavo lahko preberete na povezavi: News Feed FYI: Showing More High Quality Content.

Enhanced by Zemanta


Posted in Uncategorized | Tagged , | Leave a comment

Real-time tiranija v marketingu in analitiki

“Real-time” hype je tu: real-time analitika, real-time marketing, real-time data, real-time you name it. Kot bi marketingaši nenadoma začutili neustavljivo željo, da se morajo hitro, nemudoma odzivati na vse zunanje in notranje dejavnike. Da gre res za hype kažejo tudi Googlovi iskalni rezultati: vpis besedne zveze “real-time analytics” vrne več kot 7(!) milijonov zadetkov. Naraščajoč trend globalne popularnosti lahko vidite tudi na spodnjem grafu.

real-time analytics

Splet oziroma celotno digitalno okolje se res odvija v t.i. real-time času. Dogodki si sledijo z bliskovito hitrostjo in denimo zgodbe včerajšnjega dne, že danes ne bodo več zanimive, aktualne. To velja predvsem za družbena omrežja. Facebook je pri tem še dokaj usmiljen – predvsem z zadnjo nadgradnjo algoritma – Twitter je precej bolj realnočasno brutalen.

Če se omejim samo na spletna mesta – praktično vsa analitična orodja že danes omogočajo t.i. real-time module. Le-ta je na primer v Googlovi analitiki hitro dostopen. Dva klika in že lahko vidimo, koliko obiskovalcev se trenutno nahaja na naši strani, iz kje so prišli, kaj pregledujejo ali so morda ravno v nakupnem procesu.

Google real-time

Na prvi pogled zanimivi podatki, vendar, če se vprašamo kako nam le-ti lahko pomagajo pri odločitvah, ki bo bodo imele poslovne učinke, večinoma ostanemo brez odgovora. Res je, real-time analitika je v veliki večini primerov le zguba časa. Zakaj? Če imamo na eni strani analitiko, ki nam v realnem času bruha tone podatkov, potem rabimo na drugi strani še odločevalski stroj, ki tudi dela v realnem času in je sposoben hitro predelati te informacije in ukrepati. Tukaj pa se zatakne pri veliki večini. Glede na moje izkušnje, lahko trdim, da so slovenska podjetja in marketingaši izrazito podhranjeni, da bi se lahko uspešno šli to igro. Kaj pomaga podatek v realnem času, če se potem odločiš šele čez tri dni? Zato bolje kot stremeti k realnočasnim podatkom upoštevati predvsem prave podatke v časovnih obdobjih, ki ustrezajo časovnim obdobjem zmožnosti vaših odločitev.

Enhanced by Zemanta


Posted in Uncategorized | Tagged | Leave a comment