Zakaj Google+ še ni za odpis?

Vse bolj je videti, da Google+ počasi umira. Čeprav nas, tu pa tam, spletni velikan skuša prepričati o nasprotnem z lansiranjem impozantnih podatkov o njihovih uporabnikih, pa jih le malo temu tudi verjame. Eden teh je tudi ameriški bloger Kevin Anderson, ki je nedavno ocenil, da ima to spletno omrežje le še med 4 in 6 milijoni aktivnih uporabnikov.

Kljub temu pa menim, da marketingaši še ne bi smeli narediti križ čezenj. Zakaj?

Prvi razlog je več kot očiten. Še posebej, če se ukvarjate z iskalniško optimizacijo oziroma širše inbound marketingom. Številne raziskave, med njimi je tudi Searchmetricsova, dokazujejo korelacijo med Google+ interakcijami in boljšimi organskimi zadetki.

Searchmetrics

Drug razlog je prav tako povezan z iskalnikom. Google+ informacije zavzemajo namreč pomemben prostor med iskalnimi zadetki. Sicer že kar nekaj časa nisem opazil Google+ objave znotraj standardnih iskalnih zadetkov, zato pa praktično vedno lahko naletimo na G+ linke znotraj podatkov o fizičnih lokacijah. Drugo mesto kjer se G+ objave pojavljajo je znotraj Knowledga grapha na desnem robu.

google localknowledge graph

Prav obe poziciji pa lahko vsebujeta tudi informacije, katere marsikateri brand ne bi rad videl na prvi Googlovi strani. Največkrat so to reviewji, ki jih Google direktno umesti na eno od obeh pozicij. Lep takšen primer je, če zguglate Telekom Slovenije. Takoj pod prvim organskim rezultatom ter v desnem okvirju se na precej vidnem mestu nahajata linka z enim precej negativnim komentarjem.  Marskikdo bi se tukaj lahko čudil, da Telekom toliko sredstev namenja zakupu sponzoriranih povezav, na drugi strani pa ne poskrbi za boljšo podobo znotraj ključnega dela rezultatov.

Screen Shot 2015-01-26 at 20.18.22

Kljub temu, da aktivno ne upravljate Google+ skupnosti, pa se je vseeno smiselno potruditi in vsaj kolikor toliko kakovostno urediti profil, lokalne informacije in vse drugo kar se lahko prikazuje znotraj iskalnih rezultatov.

Google+ informacija pa se na drugi strani skriva tudi znotraj iskalnih oglasov. Sicer je to samo ena vrstica, je pa ta vrstica lahko ravno tista vrstica, ki je konkurenca nima:)

Screen Shot 2015-01-26 at 21.25.27

Da ne pozabim omeniti še pomembne informacije glede optimizacije: Google posamezne G+ strani obravnava kot vsake druge spletne strani! 

V slovenskem prostoru sicer težko zagovarjam večjo investicijo v kreiranje in upravljanje G+ skupnosti, je pa, kot lahko vidimo na zgornjih primerih, vseeno dobro, da imamo kakovostno urejene vsaj določene G+ informacije.


 

 

 


Posted in Uncategorized | Tagged | Leave a comment

Plista v 2014

Lansko leto se je Plista tudi v Sloveniji dokončno potrdila kot učinkovit oglasni medij, na drugi strani pa kot platforma, ki pomembno prispeva k obiskanosti slovenskih spletnih mest. Pomembni novosti, ki smo ju uvedli minulo leta sta bili integracija na številne mobilne strani in spremljanje vidljivosti Plista vsebin in oglasov. V Get interactive smo skupaj zbrali par zanimivih dejstev, ki jih sedaj predstavljamo v spodnji infografiki.

plista_2014

Posted in researcher | Leave a comment

Uporabnik, kdo je že to?

Prvi zapis v 2015 začenjam z mislijo, da pri vsem silnem tehnološkem razvoju, ki je pretresel marketing v zadnjih letih, ne bi pozabili na tistega zaradi katerega vsi v tej branži obstajamo.

Big data, programatični zakup, real-time bidding  so tehnologije in paradigme, ki krojijo (in še bodo) svet današnjega marketinga in oglaševanja. Brez dvoma lahko trdimo, da je bilo v zadnjih letih narejenih največ korakov k temu, da sta obe disciplini postali “pametnejši” in nenazadnje tudi učinkovitejši. Smiselni podatki v realnem času so lahko zaradi hitre tehnologije dostopni kot še nikoli doslej. “Big data” ni več problem, problem je sedaj “smart data”. Zato še vedno stremimo k ultimativnemu cilju: personalizirano, ena na ena sporočilo, dostavljeno ob pravem času na pravem kraju. Če na celo zadevo pogledamo malo z zdrave razdalje, lahko hitro ugotovimo, da se pri tem pogosto preveč pozornosti usmerja na boljša orodja, tehnologije in platforme, s tem pa hote ali nehote preveč v ozadje postavlja njega – uporabnika!

user

Minili so dnevi, ko so znamke in prodajalci postavljali pravila igre. Tehnološki napredek je le-to spremenil, uporabniška pričakovanja še bolj. Danes uporabniki več kot upravičeno lahko pričakujemo, da nas podjetja oziroma blagovne znamke razumejo in da izkušnje, ki jih želijo doseči prilagodijo našim željam, preferencam. V času “big data” ne more biti več izgovorov za bombardiranje z generičnimi sporočili. In to prek vseh kanalov, naprav. Znamka mora znati upoštevati, da določeni uporabniki preferirajo določene kanale pred drugimi. Prav tako je pomemben pravi tajming in frekvenca sporočil. Predvsem pri slednjem se da zaradi tehnologije (npr. retargeting) hitro pretiravati.

Na spletu še vedno velja, da je konkurenca le en klik stran. Zato verjamem, da je treba kljub zgoraj omenjenemu napredku, še vedno postaviti uporabnika v ospredje. Pameten in s smiselnimi podatki podprt pristop k snovanju marketinških strategij je zato lahko edina pot k preseganju uporabniških pričakovanj. Tako na ravni strategij kot na ravni posameznih pristopov in kanalov.


Posted in researcher, Uncategorized | Leave a comment

5 ključnih dejavnikov za programatični zakup

Zadnjič sem pisal o zmožnostih programatičnega zakupa v Sloveniji, tokrat pa bi želel predvsem predstaviti kateri so dejavniki, ki jih ocenjujem kot ključne za uspešen tovrstni zakup.

Na prvem mestu je vsekakor ključno imeti dovolj usposobljen kader, ki o programatičnem zakupu ne razmišlja samo kot enem izmed hypov, temveč ima globlje razumevanje kaj takšen način pomeni in omogoča (za začetnike sicer predlagam tole WTF serijo). Kljub temu, da dobršen del programatičnega zakupa pomenijo avtomatizirani procesi, pa še vedno potrebujete usposobljene ljudi, ki bodo načrtovali in optimizirali aktivnosti. Po mojih izkušnjah je ključno za pridobitev ustreznih znanj konstantno spremljajanje trga in tesno sodelovanje z DSP ponudniki in ponudniki exchangov. Pomanjkanje ustreznega znanja je tudi po nedavni raziskavi opravljeni na petih največjih evropskih trgih, zaenkrat največja prepreka.

rtb

Test and learn bi lahko poimenovali drugi ključni dejavnik. Tako kot pri marsikaterem drugem načinu zakupa, je tudi pri programatičnem, ključno testiranje, eksperimentiranje, … skratka optimiziranje. Dokler se učite je smiselno dokumentirati vse preskušene taktike, ukrepe, da bi lahko to znanje karseda učinkovito uporabili pri iskanju prihodnjih zmagovalnih taktik.

Preskusi več različnih ponudnikov tehnologij. Programatični trg je v zadnjih letih eksplodiral tudi kar se tiče ponudnikov tehnoloških rešitev. Mnogi izmed njih obljubljajo marsikaj kar se potem v praksi izkaže, da ne deluje na posameznih trgih (to še posebej velja za manjše trge, kot je slovenski). Kar je morda vodilna rešitev na trgu, še ni nujno, da ustreza vašim željam, zato predlagam, da preskusite vsaj dva do tri ponudnike in se odločite. Res da vam bo to vzelo na začetku več časa, se pa dolgoročno gotovo splača.

Kar se tiče platform programatičnega zakupa je treba vedeti, da ene ponujajo t.i. self-service način, pri drugih pa lahko tudi kupiš celotno storitev upravljanja kampanj. Odločitev za enega ali drug način je odvisna tudi od stroškov. Pri prvem ponudniki v povprečju vzamejo par odstotkov od vrednosti celotnega zakupa, za storitev upravljanja pa je treba še dodatno plačati. Vendar je po lahko po drugi strani dobra investicija, da se v prihodnje tega naučite sami.

In na koncu še evergreen dejavnik: določite cilje! Tako kot pri ostalih načinih zakupa je tudi pri programatičnem ključno, da veste kaj želite doseči. Je vaš cilj doseči ustrezne konverzije, ali pa vam je bolj pomembno doseči neke branding cilje? Na podlagi tega, je treba določiti ne samo ustrezen način zakupa (CPM, CPC ali CPA), temveč tudi vse taktike, ciljanje in drugo kar temu sledi.


Posted in trženjski guru | Tagged | Leave a comment

Ali RTB zakup deluje v Sloveniji?

Val real-time bidding zakupa, programmatic zakupa (oziroma po slovensko programatičnega zakupa) je v zadnjem času dosegel tudi Slovenijo. Kako ne, ko pa gre za najhitreje rastoč segment digitalnega oglaševanja. Globalni trg programatičnega zakupa naj bi naslednje leto znašal že okoli 15 milijard dolarjev, kar bi pomenilo dobro polovico celotnega trga prikaznega (display) oglaševanja.

Pričakovanja so velika. Obljube tudi. Pa so v manjšem prostoru, kot je slovenski, tudi uresničljive?

Za uvod je morda dobro, da razjasnimo, kaj programatični zakup pravzaprav je. Programatični zakup se pogosto enači s t.i. real-time biddingom, vendar pomeni več kot le slednji. Real-time bidding predvsem pomeni, da se cena oblikuje na osnovi ponudbe in povpraševanja v določenem odprtem okolju. Tovrsten princip nam je sicer že vsem dobro znan, saj ga na svojih platformah uporabljata tako Google kot Facebook. Programatični zakup pa poleg tega pomeni tudi neposredne zakupe oglasnega prostora, kjer se ne “bidda”, temveč gre za zakup znotraj zasebnih okolij ali direktno pri založnikih. Ta del bi lahko še najbolj primerjali z zakupom prek oglaševalskih mrež.

Ključna prednost programatičnega zakupa je bolj učinkovit zakup – večino dela naj bi opravili programi oziroma celotni sistemi (DSP in SSP) tako na strani oglaševalcev, kot na strani založnikov.  Več o tej vrsti zakupa si lahko ogledate v kratkem videu.

V agenciji kjer delujem, smo v zadnjem letu opravili že več kot deset programatičnih zakupov, predvsem v odprtih okoljih t.i. open exchangov. Od tega jih je bilo nekaj tudi samo v Sloveniji, večinoma pa so bile kampanje performance tipa. In kakšne so izkušnje?

Prva prepreka, na katero moramo pri nas računati, je predvsem omejen inventorij. Več kot 80% le-tega pri nas za zdaj predstavljata Doubleclickov (Googlov) in Facebookov oglasni inventorij (tudi če bi naredili zakup prek drugih DSPjev, bi bili verjetno podatki zelo podobni, saj jih večino črpa iz istih inventorijev). Deleži ostalih exchangov (neke vrste oglasnih tržnic) so dokaj zanemarljivi. Če torej pri samem zakupu ne vključimo obeh virov, je smiselnost tovrstnega zakupa že v štartu vprašljiva.

 volume

Po drugi strani pa, ko smo primerjali rezultate zakupa Google inventorija prek exchange-a in prek AdWordsa, nismo ugotovili drastičnih razlik, tako v smislu CPC-jev kot glede CTR-jev, konverzij in drugih metrik. Tudi, ko smo primerjali posamezne medije, smo ugotovili, da gre v večini primerov za več ali manj podobne medije. Nekoliko boljši performance smo opazili samo v primerih, ko je bil v kampanjah dodan tudi retargeting.

Če potegnem črto, lahko ugotovim, da RTB oziroma programatični zakup še zdaleč ni suho zlato, vsaj ne v omejenem slovenskem okolju. Kar se RTBja oziroma open-exchange-ov tiče je treba vedeti, da le-ti potrebujejo predvsem solidno povpraševanje in ponudbo, predvsem pa množičen trg s številnimi igralci. Kolikor mi je znano, določeni večji slovenski založniki že razmišljajo oziroma pripravljajo okolja za programatični zakup. Verjamem, da bi bila lahko bolj kot odprta okolja uspešna zaprta, zasebna okolja (private exchanges), kjer bi tudi založniki lažje nadzorovali potek zakupa. Še bolj pa se mi zdi smiselna ideja, da bi kar vsi  slovenski založniki (ali pa vsaj večina njih) ustvarili takšno skupno okolje, s čimer bi se postavili ob bok velikima dvema.


Posted in Uncategorized | Tagged | 1 Comment

Kam gre SEO?

Najprej priznanje: z organsko optimizacijo (SEO) sem se resneje srečal šele pred slabimi tremi leti. Pred tem je bil moj fokus primarno na plačljivih oblikah oglaševanja, prav  tako v agenciji kjer smo s tem zrasli. Vendar mislim, da lahko sorazmerno kratka kilometrina tukaj pomeni predvsem prednost. Ni težko najti virov, ki pravijo, da se je le redka panoga v zadnjih dveh, treh  letih tako spremeniila kot SEO. Sprememb je bilo v tem obdobju več kot prej v vseh letih. Pande, pingvini, kolibiriji in  vmes še nešteto drugih sprememb – ste vedeli, da Google letno naredi več kot 500 sprememb iskalniškega algoritma.

Danes je SEO mnogo več kot samo SEO. Je predvsem ustvarjanje vsebine – take, ki ima neko uporabno vrednost predvsem za uporabnike in ne samo algoritme – in povezovanje z ostalimi kanali, predvsem pa z družbenimi omrežji. Tudi zaradi tega vse širšega področja delovanja, se za SEO aktivnosti vse bolj uporablja besedna zveza “inbound marketing” Tovrstni marketing združuje primarno vse neplačane vire komunikacije, osrednja točka pa je vsebina. Dobro se spomnim Randa Fishkina, ki je pred dvemi leti na SMX konferenci govoril o tem, da je za SEO oz. inbound marketing ključno, da podjetje ima ali zgradi močne blagovne znamke – v digitalnem okolju in sicer.

what is inbound marketing

Vendar se pri nas dostikrat še vedno soočamo s povsem osnovnimi SEO vprašanji. Tehnični del optimizacije bi danes moral biti že nekaksen higienski minimum. Pa žal vsakič znova ugotavljam, da pogosto temu ni tako. Nazadnje smo denimo z ekipo ugotovili, da izdelovalec strani naročniku ni ustrezno naredil re-directov, kar je imelo za posledico praktično izgubo vseh vidnejših pozicij. Tudi drugi faktorji, kot so na primer “title tagi” še vedno niso samoumevni. Na to vse to je dobro misliti še pred prenovo ali izdelavo novega spletnega mesta. Z vse večjo dominacijo mobilnih iskanj in vsebin, pa je treba predvsem misliti na uporabnost in hitrost nalaganja strani.

SEO oziroma inbound marketing danes zahtevata tudi več resursov. V večini primerov to ni več samo projekt za eno osebo. Zaradi same kompleksnosti je praktično nujno, da pri tovrstnih projektih sodeluje več oseb s komplementarnim znanjem: za celovit pregled rabimo stratega, za vsebinski del ustvarjalce, operativno ne bi smel manjkati tudi analitik, nič ni narobe pa če je zraven še kaksen strokovnjak, ki je bolj domač na t.i. outbound delu.

Torej, če na kratko strnem SEO izkušnje zadnjih let oziroma priporočila za naprej:

  • Ključna je kakovostna in uporabna vsebina. Ponavadi to predstavlja tudi največjo investicijo.
  • Posledica investicij v vsebino je tudi grajenje branda. Le-ta pa predstavlja dolgoročno vrednost in deloma tudi neodvisnost od Google iskalnih rezultatov.
  • Ožji SEO know-how je treba dopolniti z drugimi znanji. Ključen za izvedbo je dober tim strokovnjakov. 
  • Na določenih točkah je zelo koristno povezovanje s plačljivimi viri oglaševanja. Npr. ko je lani Google razširil not-provided ključne besede praktično na vsa iskanja, predstavlja adwords oglaševanje nepogrešljiv vir podatkov
  • Ključna so tudi dobra orodja: od takih, ki znajo analizirati tehnični del in povratne povezave, do takih, ki znajo dati širšo analizo iskalnega trga, konkurence,…
  • Na mobilnikih je zelo pomembna tudi optimizacija glede na lokacijo.


Posted in researcher, trženjski guru | Tagged , , , , , , , , , | Leave a comment

Facebook gradi podatkovni imperij

Si predstavljate natančno Facebook ciljanje po interesih v kombinaciji z dosegom, ki ga danes predstavlja Google prikazno omrežje? In to na ravni različnih naprav? Potrpite še malo. Facebook naj bi z lanskim nakupom tehnološkega podjetja Atlas in nedavnim lansiranjem številnih novosti, omogočal ravno to.

O tem, da bo Facebook štartal z oglasno mrežo, sem pred časom že pisal. Dejansko se je o prihodu konkurenta Goooglovi prikaznem omrežju špekuliralo izjemno dolgo. Oziroma, če sem bolj natančen: Atlas je dejansko platforma za serviranje oglasov, ki omogoča medijskih zakupnikom, zakup oglasnega prostora na dobršnem delu spletu in to tako na desktopu kot tudi na mobilnih napravah in tablicah. Praktično je Atlas torej konkurenca Googlovemu DoubleClicku in ima vizijo postati platforma, ki bo na pameten način povezovala oglaševalce s spletnimi okolji, aplikacijami, stranmi…. Seveda bodo poleg podatkov Facebookovih uporabnikov zakupnikom na voljo tudi številni drugi. Eden od prvih partnerjev je tudi “naša” Celtra. Že samo bogastvo o Facebookovih uporabnikov, pa bo pomenilo, da bo imel Atlas na tem področju odličen štartni položaj; njegov data-set v primerjavi z DoubleClickom obeta precej več. Seveda lahko pričakujemo, da bo dostop do tega data-seta več ali manj samo enosmeren: vanj se bodo lahko stekali podatki njihovih partnerjev in na drugi strani oglaševalcev, le-ti pa ne bodo mogli izvažati teh podatkov v svoje sisteme/plaforme.    

atlas

Sama novica ni zanimiva samo zaradi konkurence, ki jo prinaša na trg, temveč tudi zaradi dejstva, da Atlas za sledenje uporabnikov ne bo uporabljal piškotkov, temveč t.i. ID tehnologijo, ki temelji na login-u in bo omogočala prepoznavo uporabnikov na večih napravah. T.i. cross-device merjenje načrtujejo oziroma že delno izvajajo tudi drugi spletni velikani, začenši z Googlom. Piškotki s katerimi smo vsi izgubili ogromno časa in živcev, bodo šli torej hitro v pozabo.  


Posted in researcher, Uncategorized | Tagged , | Leave a comment

Native oglaševanje je učinkovito!

Vedno več je raziskav, ki potrjujejo učinkovitost native oglaševanja. Ena zadnjih je tudi Plistina, ki zgovorno govori o mnogih prednostih tovrstnega oglaševanja.

Ugotovitve so naslednje:

plista_research

Nedavno opravljena raziskava v Nemčiji je še pokazala, do uporabniki Plista native oglase mnogo bolje sprejemajo kot standardne prikazne oglase, predvsem ker so manj vsiljivi in ne ovirajo uporabnikov pri branju vsebine. Več o celotni raziskavi pa si lahko preberete tukaj.

Posted in researcher | Leave a comment

IAB Slovenija je tu

Z današnjo drugo sejo ustanoviteljev se že počasi kažejo prvi obrisi delovanja IAB Slovenija, za katerega mnogi verjamemo, da bo pozitivno vplival na hitrejše uveljavljanje spletnega oglaševanja in digitala na sploh v Sloveniji. Tisti, ki spremljate slovenski spletni trg verjetno veste, da je bil IAB dejansko ustanovljen že pred kar nekaj časa, vendar je bil zadnja leta praktično nedejaven in nepomemben.

Tokratni re-start vzbuja mnogo več upanja. Ne samo, da je za sedaj vključenih dvajset članov, ki je vplačalo tudi članarino, in med katerimi so tako ključni mediji, agencije kot naročniki, temveč je začrtan tudi začetni program. Ta bo primarno temeljil na izobraževanju trg. Še letos naj bi bili organizirani dve izobraževalni delavnici, prva že oktobra. Delo se tako začenja. Tudi za člane strokovnega sveta, katerega del je tudi moja malenkost. Upam in verjamem, da bo aktiven lokalen IAB pozitivno vplival na rast trg – tako kot se je to denimo zgodilo v Srbiji. Cilji so namreč ambiciozni: eden glavnih ciljev IAB Slovenija bo zvišati delež digitalnega oglaševanja v slovenskem oglaševalskem kolaču na 25 odstotkov.

IAB Slovenija


Posted in researcher, trženjski guru | Leave a comment

Pravica do anonimnosti in drugi najnovejši digitalni trendi

Iskanje (relevantnih in kakovostnih) digitalnih trendov zna biti vse prej kot lahko delo. Že samo Google vam tukaj postreže z več kot 138 milijoni iskalnih rezultatov. Tudi verjetno ne mine nobena digitalna konferenca, da ne bi omenjala trendov. Kar seveda ni nič presenetljivega: v tako dinamični branži kot je digitalni marketing, se trendi hitro spreminjajo. Izziv je torej ločiti zrnje od pleveli. Na eni od zadnjih letošnjih konferenc, ki sem se jih udeležil, avstrijskemu Summitu, je mojo pozornost pritegnil Microsoftov govornik, ki je na kratko predstavil osem značilnih trendov, ki zaznamujejo sedanjo digitalno krajino. Izmed teh sta se zdela najbolj zanimiva dva in sicer: pravica do anonimnosti in trend “obogatene” realnosti.

digital trends

Včasih je veljalo “On the Internet, nobody knows you’re a dog“. Danes je seveda zelo drugače. Z zavedanjem o pomenu zasebnosti, vse več uporabnikov tako od ponudnikov kot od blagovnih znamk zahteva določeno stopnjo anonimnosti. Sodeč po Microsoftovih podatkih že kar 43% spletnih uporabnikov upravlja s svojimi podatki tudi na način, da jih briše. V prihodnje naj bi se krepili predvsem servisi, spletne storitve, ki bodo uporabnikom omogočale brisanje zasebnih podatkov. Trenutno je tovrstna najbolj popularna foto storitev Snapchat. Kako drugače se vse to sliši od Zuckerbergovih idej, še pred parimi leti, ko je zatrjeval, da je doba zasebnosti končana. Seveda na koncu verjetno ne bo vse samo eno ali drugo, temveč je prostora dovolj za obe razumevanji zasebnosti, tako za tiste, ki bodo radi delili praktično vse zasebne informacije, kot tudi za tiste, ki bodo na spletu želeli ostati skriti. Z vidika blagovnih znamk bo ključno, da bodo znale upoštevati tovrstne uporabniške zahteve in da bodo dovolj transparente pri zbiranju in upravljanju podatkov.

peter steiner

Drugi digitalni trend, ki je pritegnil mojo pozornost, pa je bila t.i. obogatena realnost (enhanced reality). Pred leti se je sicer že veliko govorilo o t.i. virtualni realnosti (virtual reality), vendar pa je tokratni trend zaradi hitrega tehnološkega razvoja mnogo širši in bo verjetno pomenil velike spremembe glede tega kako doživljamo zunanje okolje, fizične izdelke, elemente,… Zanimivo je, da naj bi kar 50% uporabnikov zanimala uporaba različnih, v splet povezanih senzorjev, kar 61% pa bi raje kupilo izdelke pri proizvajalcih, ki jim bodo omogočili, da se na kakršen koli način dotaknejo oziroma izkusijo izdelek in to tudi prek spleta. Z malo domišljije si lahko hitro predstavljamo kako atraktivna bo spletna trgovina v prihodnosti.


Posted in nepoboljšljivi geek, researcher | Leave a comment