Po uvodnem dnevu, ki je postregel z mehkejšimi, fluidnimi idejami, ter bolj splošnimi pogledi na izzive, se je drugi dan konference prevesil v izredno fokusirano izmenjavo izkušenj s spletnim marketingom,.
Fascinirala je Microsoftova raziskava, ki je (vnovič, poleg Googlove) upozorila na branding učinke SEM ter učinke display (banner) oglaševanja na SEM. Izkaže se, da je za uspešen spletni oglaševalski model potrebno razmisliti o pravilni rabi vseh kanalov komunikacije. Mike Chowney, Thomas Bindl, Nick Seckold in drugi so predstavili svoje primere bolj ali manj inovativnih prisopov k vodenju SEM kampanij, seveda na enormnem obsegu, v kontekstu globalnih kampanij.
Precej pozornosti je bilo namenjene orodjem ter pravilnem razumevanju ter uporabi orodij za upravljanje z masovnimi kampanjami. Poudarek je bil nekoliko relativističen, saj so največji “power-userji” teh orodij nekako simptomatično poročali o nevarnosti “overavtomatizacije”, kar bi za navadnega smrtnika pomenilo nevarnost pretiranega zaupanja v tehnologijo. Navedli so nekaj primerov uspešne sinergije med močjo tehnologije in človeško izvirnostjo.
Četrtkova predavanja so se (vsaj zame) začela s tematiko online brand managementa, preseneča me, da med panelisti pravzaprav ni bilo pravih brand managerjev. Po mojem skromnem mnenju SEO specialisti niso brand managerji. recej veliko govora je bilo o dvoreznosti “online brand managementa” kot specifične industrije.
V tem trenutku poslušamo panel na temo social media managementa, zgodba je več ali manj podobna, kjerkoli jo slišiš. Strokovnjaki razmišljajo, kako uporabiti bolj ali manj osebne social networke (Facebook, Twitter,,) v korist naročnikov in nekako enoglasno ugotavljajo, da je prvi korak za znamke pravzaprav to, da se vključijo v spletne konverzacije. Rezultati so mehki. Industrija je mehka. Vrednost social networkov za znamke je v možnosti biti vključen v relevantne diskusije.