Archive for category researcher
Engagement ROI
Posted by Damjan Planinc in researcher, trženjski guru on November 29, 2009
Prezentacija, ki jo je za Interactive.agency na Semplu predstavil naš svetovalec Adrien Vielliard. Če hočemo meriti učinke spletnega marketinga, klik v večini primerov ni dovolj.
Ali so lokalni spletni mediji sploh še pomembni/potrebni?
Posted by Damjan Planinc in researcher, trženjski guru on October 15, 2009
Google, Facebook, MSN in še ostalih par obvladuje svetovni spletni prostor. To že vemo. Kar pa je morda manj očitno, je da taisti “veliki” vse bolj prevladujejo tudi v lokalnih spletnih okoljih. Na področju iskalnikov je Google tako rekoč že povozil veliko večino lokalnih playerjev. Tudi drugje se medijska ponudba hitro spreminja. To velja tudi za Slovenijo. Raziskava Moss sicer meri samo obiskanost slovenskih spletnih medijev, vendar pa so na voljo tudi posamični podatki oz. ocene za mednarodna spletna mesta, ki jih obiskujejo slovenski uporabniki. Če pogledamo oceno RISa, ki je morda še najbolj relevantna, vidimo, da so na lestvici desetih najbolj obiskanih spletnih mest pri nas le 4 slovenski mediji.
Kar pa niti ni tako slabo. Če samo denimo pogledamo avstrijski trg, vidimo da je izmed desetih spletnih mest le eno lokalno avstrijsko.
Spričo te internacionalizacije se postavlja kar nekaj zanimivih vprašanj: koliko so za slovenskega uporabnika slovenska spletna mesta sploh še pomembna, ali lahko slovenski mediji na dolgi rok preživijo oz. koliko jih lahko preživi, so oglaševalci pripravljeni investirati v lokalne medije, itd, itd.
Pa še to: ali so Google, Facebook, Youtube in drugi sploh mediji? Mar niso nemara samo orodja?
Medij nisem
Posted by Andrej Volčanšek in researcher on September 6, 2009
90`s: my inbox, my toolbar, my documents, my desktop, my ,… u name it
cca 2000: you (tube), your inbox, your friends, your social life, your,..˙
2009: oglaševalci, mediji, agencije, nadebudno spremljajo rast “social media” trga in ugotavljajo kako predvsem izmeriti oglaševlaske učinke na tem novem mediju. Brez učinkov namreč ni (več) oglaševalskega posla.
John Doe, po domače Janez Novak načeloma tudi nadebudno spremlja: “vsi moji prijatelji (30 letniki), imajo Facebook profil, tretjina pa še nekakšen tvitr. Kolega mi je povedal, da se mu zdi fejsbuk super, ker je na njem izpostavil stike s starimi prijatelji iz šole, vrtca,… ki jih sicer nikoli ne bi več videl.”
Po cele dneve baje nekaj tvitajo in “updejtajo statustekste”. Pa saj to so odrasle, osebe, moji vrstniki. Čemu vse to otročje početje? Meni se zdi to bizarno in neumno. Vendar, vseeno, odprem si fejsbuk, mogoče bo pa kšna fajna za ke-pa-sm” (nodge-nodge).
Janez se odloči in odpre profil, kmalu zatem začne še tvitat, kam dlje ga zaenkrat še ne ponese, ima pa vse možnosti da skupaj s svojimi navideznimi (virtualnimi) prijatelji odpotuje (prav kmalu) še kam drugam (na kako novo mrežo).
Janez (načeloma bolj preprost človek, ne preveč geekovski ali marketinško vešč) bi na vprašanje: “povejte nam g. Janez, kako lahko izmerimo učikovitost trženja žgečkljivih video vsebin na socialnih medijih in stopnjo vaše udeležbe pri interakciji z le-tem?” najbrž odgovoril: ammmmmm, jah, no , lejte, (skratch , skratch),…. tkole bo: “medij pa nisem”
Kudos Janez! IMHO res nisi!
Kaj nam še ostane razen klika?
Posted by Damjan Planinc in researcher, trženjski guru on August 20, 2009
Če gre verjeti raznim raziskavam, povprečen spletni uporabnik okoli polovico časa nameni številnim družabnim omrežjem. Kjer pa so uporabniki, so načeloma tudi oglaševalci. Vendar pa (trenutno) to za družabna omrežja še ne velja povsem. Ne samo, da mnogo oglaševalcev ne ve kako le-ta izkoristiti, vprašanje je tudi kako izmeriti (ne)uspeh. Kajti če ne merimo, tudi težko vemo ali smo bili uspešni ali ne.
Klasična spletna metrija, katere glavna predstavnika sta prikaz in klik (konverzija), tukaj večinoma povsem odpove. Engagementa, dviga zavedanja blagovne znamke, vpliva in ostalega se s klikom preprosto ne da zmeriti – ne da bi zgrešili 90% zgodbe. Kaj nam torej še ostane poleg transakcijske metrije? Katera merila uspeha lahko uporabimo v družabnih omrežjih?
Žal odgovor ni enoznačen, niti enostaven. Še prej pa se moramo vprašati kaj želimo zmeriti. Vem, komplicirano. Je to število prenesenih kuponov (le kdo to še počne?) ali t.i. engagement.
Enotnih oziroma standardiziranih metrik ni. Vsaj za zdaj še. Načeloma se tako oglaševalci in agencije znajdejo v vlogi, ko morajo sami izbrati relevantne metrike glede na zastavljene cilje, okolje. Združenja kot je npr. IAB so lahko tu marsikomu v pomoč. Njihov report »Social Media Ad Metrics Definitions« denimo navaja splošne social media metrike ter posebej prilagojene za bloge, widgete,…
Kot pri vseh stvareh, pa je tudi tukaj priporočljiva zdrava mera. Namesto, da se oglaševalci slepo zaletijo v številne formule in enačbe, jim raje predlagam, da se vprašajo naslednje:
- ali gradimo odnos z našimi ključnimi ciljnimi skupinami oziroma ali jih poslušamo
- ali sodelujemo v komunikaciji kjer doslej nismo bili vpleteni
- ali soustvarjamo dialog
Vtisi iz Digitalkongress 09
Posted by Andrej Volčanšek in researcher, trženjski guru on June 5, 2009
Regijski digitalno trženjski dogodek leta, DigitalKongress 09, ki je pod okriljem Styria International in Interactive.Agency potekal 29 maja v Grazu je za nami. Vtisi so popolni. Vrhunski nastop Davida Plouffa, vodje Obamine volilne kampanje je razsvetlil ozadje Obaminega uspeha v digitalnem svetu. Več kot impresiven nastop Nillsa Mullerja je prepričal še edinega preostalega skeptika o neizmerno velikem pomenu digitalnega marketinga. Nills je prisotne navdušil s konceptom WEB X.0, sape mu ni zmanjkalo do 5.0. Augmentet reality, splet, ki eksplodira v realni svet, “always on” splet, splet izven hiperprostora in hiperpostor v realnem svetu niso le teoretske ambicije nenavadnih geekov. So prava realnost. Augmented reality. Super novi svet, ki prihaja oz. je že z nami in je “always on”. Nasvidenje “always in”, dobrodošli v “always on”.
Po uvodnem srečanju smo se razvrstili po petih tematskih kanalih. Brez dvoma je vsakdo našel kaj pravešnjega zase in svoje interese. Nika Mohar iz Interactive.Agency je navdušila s svojo vizijo digitalnega brand managementa, debate pa so se vrstile okoli tem kot so uspešna konceptualizacija digitalnega marketinga, umestitev ROI modela v marketinške prakse, potenciali rasti digitalnega marketinga in ostale.
Prave vezi so se skovale v odličnem ambientu in vzdušju večernega druženja, podeljene so bile tudi bogate oglaševalske nagrade. Čestitke srečnim dobitnikom.
Problemi minimalizma in spletnih aplikacij
Posted by admin in nepoboljšljivi geek, researcher on April 15, 2009
Twitter, microblog, mini aplikacija, rapidno izdelane aplikacije, minimalizem, fokus in namenskost. Resnici na ljubo s tviterjem ne moreš kaj dosti početi. Lahko pač tvitaš. Se pravi minimalistično javno sporočaš. Seveda je zanimivo, da to radi počnemo in nas je vse več. Tako ne presenečajo vtiči oz zunanji vtiči tipa TweetDeck ,
ki pravzaprav izkoriščajo edino pomanjkljivost fokusirane narave matične aplikacije – minimalizem in fokus, ter razširjajo uporabo na povezovanje med različnimi social-mrežami. Kot je prav v tem trenutku najbolj popularno.
Ampak če nam je preprosta ideja o komuniciranju superkratkih mikrosporočil všeč! Je potrebno takoj v naslednjem koraku dodati še kako funkcionalnost? Oz bi jo bilo potrebno, da je ne bi kdo drug? Oz. zakaj pač ne?
Osebno so mi všeč male, uporabne, namenske in zanimive, predvsem pa idejno sveže spletne aplikacije. In motijo me pristopi dodajanja novih funkcionalnosti kar tja v en dan. V bistvu me motijo aplikacije brez ene samo lastne izvirne ideje, seveda v smislu uporabnosti, svežine, znaimivosti, thrilla. OK res je tviter ostaja tviter. Ampak na splošno, se največkrat zgodi, da nekomu enostavno ne zadostuje, če pač deluje. Potrebno je dodajati, poglabljati, razvijati in razširjati. Neverjetna zabloda, če vemo, da umetnik doseže popolnost tako, da mu nič več ne ostane, kar bi odvzel. Ko pa ni le umetnost, grajenje spletnih aplikacij! Mislim da so “monetizatorji” največje kreativne pošasti in v bistvu razumem, da ljudje enostavno zapuščajo portale, kjer jim nekdo vsiljuje vsebino, ki je pravzaprav niso iskali oz, ki prav z ničemur več nima zveze.
Res je, vsaka aplikacija naj plača svojo “najemnino”, morda mreža aplikacij vsaj, vendar zakaj je uporabniška izkušnja tako nerazumljen pokazatelj uspešnosti spletnega projekta?
Smo kvantitativni junksi? Smo se ujeli v past minimalizma instante gratifikacije – ROI past?
Dvomim 
Facebook je kul, kaj pa Twitter?
Posted by Damjan Planinc in researcher, trženjski guru on April 13, 2009
Medtem, ko v zadnjih mesecih doživljamo pravi marketinški Facebook bum (na kakšen način se podjetja tega lotevajo bi lahko bila že druga tema – večinoma pa precej nerodno), je Twitter zaenkrat skoraj povsem še deviški. Vsaj če gledamo Slovenijo. Po večkratnih pregledih različnih profilov, followerjev, sem uspel najti le eno omembe vredno pojavo. In sicer gre za HP Slovenijo , kateremu je v dobrem letu uspelo objaviti več kot 80 twitov. Pretežno gre tu za povsem piarovske objave. Čisto korektno! Vendar pa pri tem tudi ostanejo. Ne uspe jim Twitterja uporabiti kot orodje za relationship building med svojim uporabniki. No ja pa kdo bi jim zameril. Twitter konec koncev v Sloveniji uporablja nekje tisoč slovencev (številka je zelo okvirna, glede na različne ocene, saj uradnih statistik bojda ni).Vendar dolgo verjetno ne bo tako. Že Googlovi podatki kažejo, da je število iskanj v zadnjih dveh mesecih skokovito naraslo:
Ob tem se nehote spomnim na članek, ki je pred kratkim izšel v Wired magazine , ki pravi, da so blogi že povsem out in da je sedaj čas za Twitter. Slovenci imamo (smo imeli) kar precej blogerjev, pa vendar težko rečem, da so dosegli “višjo stopnjo pomembnosti”. Morda bo pa to kar ni uspelo narediti blogom, uspelo Twitterju. Pri tem mislim tudi na marketingaše.
Kaj pa Brand Management?
Posted by Andrej Volčanšek in researcher, trženjski guru on March 10, 2009
Search Engine Marketing je super. Ne, resnično! Pomaga pri neposrednemu nagovoru ljudi, ki iščejo konkretne odgovore oz potrebujejo le še slight push, recimo super ceno, neponovljivo ponudbo, vsaj kanec izviren nagovor, kakršenkoli proposition,… Vsaj kar se tiče uporabe oglasnih sistemov kot je AdWords oglaševalcu oz vodji kampanje pomaga spoznanje, da precejšenj del trženjskega ciljanja odpade na dejstvo, da gre pri iskalniku za super dvosmerno komunikacijo. Uporabnik v iskalnik pošlje natančno specifikacijo svojega interesa (bolj ali manj), oglaševalec pa se je seveda potrudil in za specifične potrebe, izražene s temi poizvedbami pripravil zelo specifično ciljan oglas. Podobna zgodba se odvija tudi v domeni kontekstnega oglaševanja, give or take kak probelm z relevantnostjo.
Na SES konferenci smo med drugim videli tudi rezultate Microsoftove raziskave, ki je pokazala kako npr. večformatni pristop ustvarja boljše oglaševalske rezultate. Pravzaprav je šlo za nazoren dokaz, da oglaševalske agencije morajo poskrbeti za dovoljšnjo pokritost vseh “obvladljivih” spletnih komunikacijskih kanalov. To je pred tem dokazoval že Google. Na nek način je razumljivo, da se želi argumentirati celotna “ponudba”, torej vsi možni standardizirani spletni oglasni formati, po drugi strani pa pazljivemu bralcu članka o čudni naravi AdWords oglaševanja ni ušlo dejstvo, da narava oglasnega sistema (medija) diktira (omejuje) sporočilno vrednost komunikacije.
Najbolje ponazorim to dejstvo kar z istim primerom:
Prvo vprašanje, ki se pojavi: po čem se razlikujeta ta dva oglasa? Prva vrstica: ugodna cena, druga vrstica: call to action.
To ni naključje. In če se le malo potrudimo, kamlu opazimo, da je formatiranost copywritinga v kateremkoli sistemu (še najbolj pa v večjih) dosegla tako stopnjo, da se oglaševalci oz upravljalci kampanij sploh ne trudijo več, da bi se njihovi oglasi razlikovali od ostalih. To ne preseneča. Saj vsi delujemo v istem sistemu – in bolj kot izpopolnjuješ svoja znanja v smislu “best practice” pristopa, ki ga zagovarja ponudnik oglasnega sistema (Google v tem primeru) bolj se bližaš idealu, to počne še marsikdo drug – in bolj kot je sistem uporabljen – prej pride do “overformatiziranosti” (TM).
Torej poseg v multiformate je pravzaprav nujen pogoj za brand managerja na spletu. Pri tem se ne zanemarjajo super lastnosti omenjenega komunikacijskega “mostu”, kjer potencialni uporabniki znamčnih storitev podarjajo specifikacije svojih preferenc. Vendar SEM sam po sebi ne more delovati. Da bi spletni uporabniki lahko razlikovali med recimo Quelle in Neckermann, bi oba oglaševalca potrebovala unikatno sestavo multiformatne spletne oglasne kampanje.
Microsoft je v Londonu pokazal, kako oglaševanje z bannerji pospešuje učinke iskalniških oglasov. Pozabili pa so na brand management. Upravljanje s pomenom. KOt skupni imenovalec moje samopolemike se venomer znova pojavlja oglasna kreativa. Ne glede na to ali gre za banner oglaševanje, iskalniški marketing, social media marketing je prav sporočilnost kreative – predvsem pa usklajenost le te skozi različne formate in komunikacijske kanale – pravzaprav šele pravi spletni oglasni komunikacijski kanal, s katerim znamka lahko sebe razlikuje od ostalih in s tem nagovarja svoje privržence – ali pa jih ustvarja.
V tej luči mi je dovoljeno popolnoma zrelativizirati primat kvantitativne narave argumentacije uspeha spletnih oglaševalskih projektov. Clickthru rate, Konvržn rejt, Impresije in Kliki so sicer nujni, ko želimo ovrednotiti kampanjo vse tja do njenega povratka investicije. A če privzamem (nekoliko), da je celo nemerljivo nezanemarljivo, se moram še enkrat vprašati: Kaj pa brand management?
Social media prehiteva elektronsko pošto
Posted by Damjan Planinc in researcher, trženjski guru on March 10, 2009
Tako kažejo zadnji podatki Nielsnove raziskave. Vsaj kar se tiče uporabe, merjeno v dosegu. Tovrstno novico bi lahko vzeli kot najavo tektonskih sprememb v smislu nove marketinške paradigme. Okolje t.i. družabnih mrež zahteva namreč drugačno komunikacijo, ki temelji na dvosmernosti, vzajemnosti in ne več klasični “push” komunikaciji. Več o ugotovitvah raziskave lahko preberete tule
Drugi in tretji dan Search Engine Strategies konference v Londonu
Posted by Andrej Volčanšek in researcher, trženjski guru on February 19, 2009
Po uvodnem dnevu, ki je postregel z mehkejšimi, fluidnimi idejami, ter bolj splošnimi pogledi na izzive, se je drugi dan konference prevesil v izredno fokusirano izmenjavo izkušenj s spletnim marketingom,.
Fascinirala je Microsoftova raziskava, ki je (vnovič, poleg Googlove) upozorila na branding učinke SEM ter učinke display (banner) oglaševanja na SEM. Izkaže se, da je za uspešen spletni oglaševalski model potrebno razmisliti o pravilni rabi vseh kanalov komunikacije. Mike Chowney, Thomas Bindl, Nick Seckold in drugi so predstavili svoje primere bolj ali manj inovativnih prisopov k vodenju SEM kampanij, seveda na enormnem obsegu, v kontekstu globalnih kampanij.
Precej pozornosti je bilo namenjene orodjem ter pravilnem razumevanju ter uporabi orodij za upravljanje z masovnimi kampanjami. Poudarek je bil nekoliko relativističen, saj so največji “power-userji” teh orodij nekako simptomatično poročali o nevarnosti “overavtomatizacije”, kar bi za navadnega smrtnika pomenilo nevarnost pretiranega zaupanja v tehnologijo. Navedli so nekaj primerov uspešne sinergije med močjo tehnologije in človeško izvirnostjo.
Četrtkova predavanja so se (vsaj zame) začela s tematiko online brand managementa, preseneča me, da med panelisti pravzaprav ni bilo pravih brand managerjev. Po mojem skromnem mnenju SEO specialisti niso brand managerji. recej veliko govora je bilo o dvoreznosti “online brand managementa” kot specifične industrije.
V tem trenutku poslušamo panel na temo social media managementa, zgodba je več ali manj podobna, kjerkoli jo slišiš. Strokovnjaki razmišljajo, kako uporabiti bolj ali manj osebne social networke (Facebook, Twitter,,) v korist naročnikov in nekako enoglasno ugotavljajo, da je prvi korak za znamke pravzaprav to, da se vključijo v spletne konverzacije. Rezultati so mehki. Industrija je mehka. Vrednost social networkov za znamke je v možnosti biti vključen v relevantne diskusije.
Recent Comments