Misterij native advertisinga se razkriva

Verjetno ne bi veliko zgrešil, če trdim, da oglaševalska branža konstantno potrebuje nove hype-driven ideje, koncepte. Digitalno okolje je tukaj še dodaten katalizator. Content marketing, affiliate marketing, multi-channel, inbound marketing, native advertising, je verjetno nekaj najbolj prepoznavnih – oprostite, ampak imen si ne upam prevajati:).

Bolj redni bralci tega bloga, se boste verjetno spomnili, da sem o native advertisingu  oziroma nativnem oglaševanju (kot ga poimenuje kolega Mitja), pred časom že pisal. Načeloma je tovrstno oglaševanje takšno, ki posnema formo spletne vsebine oziroma se zelo dobro zlije z vsebino. Kljub temu, da so najbolj razširjene oblike native oglaševanja vsem tržnikom zelo znane (Google search oglasi, Facebook newsfeed,..), pa se očitno samo poimenovanje, še ni dobro prijelo. Po raziskavi Copybloggerja se namreč kar 50% anketirancem ne sanja kaj native oglaševanje je, prav toliko jih je tudi skeptično do njega. Po dosedanjih izkušnjah, bi bila tudi pri nas podobna slika.

Verjetno je to dejstvo opogumilo IAB, da se temeljito loti izobraževanje trga. Spodnji video tako prikazuje razlago native oglaševanja, še bolj podrobno pa so šli s priročnikom, kjer so opisane posamezne oblike.

Med založniki je New York Times eden prvih, ki je začel obširno testirati native oglaševanje na svojem spletnem mestu, veliko je pa tudi ostalih, ki so postali aktivni na tem področju.

Native Advertising: An Easy Guide from MSLGROUP

Poleg globalnih oblik native oglaševanja (sem je treba nenazadnje šteti tudi Zemanto), so pri nas uveljavljene še različne oblike promocijskih objav/člankov, v zadnjem letu pa se tudi zelo uspešno uveljavlja Plista kot del priporočljivih vsebin (recommendation widget)

Native gor ali dol, vsekakor sem prepričan, da bo najbolj učinkovito spletno oglaševanja tisto, ki bo na dolgi rok za uporabnika manj vsiljivo in predvsem bolj uporabno.

Enhanced by Zemanta


Posted in Uncategorized | Tagged , , | 1 Comment

SMX 2014: kam gre iskalni marketing?

Odkar obiskujem SMX konferenco (pretežno v Munchnu), opazujem kako intenzivno se trg in celotno področje iskalnega marketinga (sem sodi tako SEO kot zakup sponzoriranih povezav), spreminja. Če je bilo še pred štirimi leti govora predvsem o kakovostnih tehnikah link buildinga, onsite optimizaciji, je bilo lani  in letos glavna tema predvsem evolucija iskalnega marketinga v širši kontekts t.i. content marketinga. Oziroma kot pravi Rand Fishkin – ena od letošnjih SMX zvezd – “Google is turning SEOs into brand builders!” S tem pa se seveda področje SEO strokovnjakov širi in povezuje z veliko več funkcijami kot doslej. Kot lahko vidite na spodnjem diagramu, je profesionalno življenje (kakovostnega) SEO strokovnjaka v zadnjih letih zelo pridobilo na kompleksnosti.

SEO responsibilities

Poleg Randovega uvoda je veliko zanimanje požela tudi Searchmetricsova in Mozova raziskava ranking dejavnikov. V primerjavi s prejšnjim letom ni bilo pričakovati večjih sprememb: še vedno so zelo pomembni signali družbenih omrežij (tukaj G+ vodi pred Facebookom!), kakovostne povratne povezave, hitrost nalaganja strani (predvsem na mobilnih napravah), itd.

Searchmetrics

In kaj so bili še drugi poudarki letošnjega SMX-a?

  • gradnja blagovne znamke je del SEO strategije
  • blagovne znamke pridobivajo dominantno vlogo v iskalniških zadetkih
  • Vsebinski marketing je še posebej ključen za manjša in srednje velika podjetja, ki si ne morejo privoščiti TV oglaševanja
  • TV oglaševanje v kombinaciji s t.i. link buildingom lahko drastično poveča učinke samega oglaševanja
  • iskalni rezultati niso različni samo zaradi personalizacije temveč tudi zaradi stalnih eksperimentov, ki jih Google znotraj SERPA-a letno izvede več kot 60.000

 

Od kje prihaja največ SEO gurujev? :)

Linkedin

Paneli na SMX niso nikoli dolgočasni. Tudi po več kot eni uri ne:)SMX

Rand Fishkin je v osrednjem predavanju pokazal najbolj aktualne spremembe znotraj iskalniških rezultatov.rand fishkin
Če se je kdo čudil od kje prihaja SEO skrivnost uspehaEnergy drink

Bis nächstes mal!smx 2015

Enhanced by Zemanta


Posted in Uncategorized | Tagged , , , | Leave a comment

Kakšna je povprečna vidljivost prikaznih oglasov?

O vidljivosti spletnih prikaznih oglasov sem pred časom že pisal, tokrat pa sem naletel na zanimive podatke raziskovalne hiše comScore, ki govorijo o povprečnih izmerjenih stopnjah vidljivosti.

ComScore je v zadnjih letih odigral vodilno vlogo na področju raziskovanja in merjenja vidljivosti prikaznih (display) oglasov. Zadnji velik korak je naredil ta mesec, ko je objavil partnerstvo z Googlom pri zagotavljanju vidljivosti in drugih brand metrik znotraj DoubleClickove platforme.

In kaj pravijo podatki?

Povprečna vidljivost oglasov v različnih kategorijah znaša 46%, od tega dosega najboljšo vidljivost turistična branža, najnižjo pa telekomunikacijska. Razlog za višjo stopnjo vidljivosti v turizmu naj bi bilo dejstvo, da je veliko tovrstnih produktov možno kupiti prek spleta in temu primerno podjetja optimizirajo oglaševanje. Na drugi strani pa naj bi telekomunikacijska podjetja množično oglaševala z manj ciljanimi oglasi.

comscore

V comScoru razlog za sorazmerno nizek odstotek vidljivosti 200 milijard oglasnih prikazov, kolikor jih je bilo zajetih v raziskavi, vidijo predvsem v spletnem prometu, ki ga ustvarjajo boti, spletni pajki in vsi drugi roboti, ki po nekaterih raziskavah pomenijo več kot 60% (!) celotnega spletnega prometa.  Druga pomembnejša razloga sta še, da uporabnik zapusti spletno stran prej kot v eni sekundi in da je oglas prikazan zunaj vidnega polja browserja.

Tudi v interactive.agency že dlje časa s pomočjo našega adserving partnerja merimo vidljivost  na posameznih medijih. In za razliko od comScore-a se lahko pohvalimo, da je v povprečju naš odstotek vidljivosti vedno nad 60% :) (pri isti definiciji kaj pomeni vidljiv oglas).

interactive.agency

Enhanced by Zemanta


Posted in nepoboljšljivi geek, researcher | Tagged , , , | Leave a comment

Kaj je Plista dosegla v Sloveniji v letu 2013?

Lansko leto se je Plista tudi v Sloveniji izkazala kot učinkovit oglasni medij, na drugi strani pa kot sistem, ki pomembno prispeva k obiskanosti spletnih mest. V interactive.agency smo skupaj zbrali par zanimivih dejstev, ki jih predstavljamo v spodnji infografiki.

plista

Enhanced by Zemanta


Posted in Uncategorized | Tagged | Leave a comment

Kaj lahko letos v Sloveniji pričakujemo v digitalnem marketingu?

Če je konec koledarskega leta čas, ko se komaj prebijamo čez različne napovedi in trende za prihodnje leto,  je februar verjetno čas, ko lahko na te napovedi pogledamo bolj realno (upam, da tega ne vzamete samo kot dober izgovor, ker z zapisom zamujam več kot en mesec;))

Redni bralci bloga se verjetno torej spomnite, da sem že lani podal par napovedi, za katere  sem ocenil, da bodo zaznamovale slovenski spletni prostor. Da vidimo koliko sem pri tem zadel, poglejmo najprej te napovedi.

digital marketing trend 2014

Zahteva po večji učinkovitosti digitalnega oglaševanja

Doseči več z manj je bilo gotovo eno glavnih vodil v lanskem letu, prepričan pa sem, da se bo to nadaljevalo tudi letos. Žal pa nisem opazil kakšnega večjega premika k bolj relevantnim metrikam, ki bi dejansko dajale bolj argumentirano sliko učinkovitosti digitala. Tudi last-click atribucija še vedno suverno prevladuje. Vsi skupaj, ki delujemo v tej branži preprosto ne smemo dovoliti, da sta učinkovitost in optimizacija izgovor tudi za manjša vlaganja. 

Nadaljnje upadanje cen prikaznega oglaševanja

Tukaj ni kaj veliko reči. Padanja cen se bo gotovo nadaljevalo tudi v letošnjem letu – vsaj za večino produktov, kanalov prikaznega oglaševanja. Neto vrednost tega oglaševanja bo verjetno na isti ravni kot lani ali celo nižja.

E-commerce in M-commerce

Tukaj nisem uspel zaslediti nobenega podatka o lanski rasti spletne trgovine, zagotovo pa tudi letos ta ne bo neznatna. Vsebolj kakovostna ponudba, večja konkurenca, večje zaupanje uporabnikov, mlajši potrošniki, katerim je privlačen predvsem m-commerce, je le nekaj dejavnikov, ki bodo pozitivno vplivali na rast tudi v letošnjem letu.

Poleg vseh teh trendov, ki sem jih že lani napovedal in se bodo nadaljevali tudi letos (in kasneje), lahko letos izpostavimo še naslednje:

Spletna analitika postaja “must-have” 

V lanskem letu smo bili priča visokemu zanimanju oglaševalcev za spletno analitiko (če se ne motim sem v Financah bral, da je bila spletna analita najbolj zaželena nova veščina med marketingaši). Kar je gotovo super. V letu 2014 pa bi lahko naredili še korak naprej in začeli predvsem uporabljati predvsem relevantne podatke, ki vplivajo na marketinške in poslovne cilje.

Svetle izjeme vsebinskega marketinga

Vsebinski marketing v prvi vrsti pomeni, da moraš ustvarjati kakovostno, zanimivo, atraktivno vsebino. Kar pa zahteva tako precej resursov in časa, na drugi strani pa tudi razumevanja – pri vsebinskem marketingu rezultati ponavadi ne pridejo čez noč. Zato v letošnjem letu ne pričakujem veliko tovrstnih poskusov, bodo pa ti, ki se bodo odločili za to pot, gotovo dobri primeri kako je lahko biti s tem načinom uspešen tudi lokalno.

 

Related articles

Enhanced by Zemanta


Posted in researcher, trženjski guru | Tagged | Leave a comment

Googlova iskalniška dominacija

Naj ob prvem letošnjem blogu, vsem bralcem zaželim čimbolj interaktivno in digitalno 2014! In naj se vam zgodijo res super stvari.

Nekako navadili smo se, da iskalniški marketing enačimo z Google-om. Številke o uporabi kažejo – vsaj za Slovenijo – da v povprečju več kot 90% iskalniškega prometa prihaja iz iskalnika Google. Odkar se je Najdi.si kot iskalnik začel potapljati, Google pri nas praktično nima več konkurence. Da pa ne govorim povsem na pamet, sem šel pogledat promet iz iskalnikov za nekaj slovenskih spletnih mest (nekaj med njimi je tudi večjih, katere dobivajo dokajšen del prometa iz tujine).

In kaj lahko vidimo?

google

Pri straneh, ki dobivajo večino slovenskega prometa se v povprečju kot drugi iskalnik rangira Najdi.si, ki v povprečju prinese 5-10% obiska. Bing, Yahoo in ostali so daleč zadaj.

Če sedaj pogledam še par spletnih mest, kjer dobršen del prometa predstavlja promet iz tujine, lahko vidim, da Google še vedno dominira. Najdijevo mesto pa sta prevzela Bing in Yahoo, ki pa še vedno skupaj pomenita le minoren del prometa. Naj tukaj še enkrat omenim, da lahko pri posameznih spletnih mestih prihaja do večjih razlik, kajti tovrsten pregled ne predstavlja statistično značilnega vzorca, temveč samo hiter pregled nekaj spletnih mest.

bing

Na koncu me je zanimalo še ali je delež Bing in Yahoo iskalnika morebiti porastel v zadnjem letu. Če gledam spodnji graf lahko rečem, da se je delež Binga na nakaterih slovenskih spletnih mestih, ki dobivajo pomemben delež prometa iz tujine, v zadnjem letu zvišal. Kljub temu, pa je njegov delež še vedno zelo majhen – v spodnjem primeru predstavlja manj kot 1% celotnega prometa.

bing

Na podlagi teh podatkov lahko hitro povzamemo, da Google kot iskalnik še vedno dominira pred ostalimi iskalniki. V praksi to pomeni, da se danes izjemno velika večina iskalniških dejavnosti “dela” samo za Google. Vsi pa vemo, da monopoli nikoli niso bili dobra stvar. Za dolgoročen razvoj iskalniškega trga in marketinga v Sloveniji in regiji, bi bilo zato zelo dobro, če bi ostali iskalniki pridobili na teži in bi se s tem vzpostavilo neko bolj zdravo razmerje.

Podobno velja tudi za večino ostalih držav v regiji srednje in vzhodne Evrope.  Verjetno pa bi bil že zelo velik korak naprej, če bi dosegli uravnoteženost, kot jo denimo prisotna na ameriškem trgu, kjer si Google vzame samo 67% trga.

comscore

Enhanced by Zemanta


Posted in researcher | Tagged , , , | Leave a comment

Rešitev za Googlovo not-provided črno luknjo

V enem zadnjih zapisov na blogu sem pisal tudi o možnostih iskalniške optimizacije v “not-provided” svetu. Kmalu za tem je Searchmetrics, podjetje za iskalniško analitiko, najavilo svojo rešitev, ki so jo poimenovali Traffic Insight in omogoča vpogled v Googlovo črno luknjo.Kako jim je to uspelo? Glavni vir je njihova obsežna baza, ki zajema več kot 240 milijonov ključnih besed v 20tih različnih državah, katere podatke potem kombinirajo s podatki spletne analitike, PPC oglaševanja, itd.

In kaj nam vpogled v podatke prinaša?

Kot prvo lahko vidimo seznam ključnih besed, ki prinašajo promet določenim URL naslovom in njihovo pozicijo v SERPu. Za podrobnejšo analizo pa lahko najdemo še iskalni volumen za posamezne ključne besede, ocenjene CPCje in mnoge analitične metrike na nivoju posameznih besed (npr. bounce rate, time on site,…). Naslednja zanimiva možnost je ocene iskalniškega potenciala predlaganih novih ključnih besed.

searchmetrics

Keyword Traffic Potentials - Searchmetrics Suite.clipular

Seveda me je zanimalo tudi kako se Searchmetrics odreže pri analizi slovenskih besed. Medtem ko algoritmi več ali manj zlahka “preberejo” ključne besede na nemškem ali britanskem trgu, so rezultati za slovenske besede pričakovano slabši. Pa vendar ne toliko slabši, da si ne bi mogli z njimi pomagati. Čez palec lahko ocenim, da je po dosedanji analizi skozi Searchmetric vidnih vsaj tretjina besed, ki so denimo v Google analyticsu nevidna. Gre pa predvsem za besede, ki prinašajo največ prometa, manjkajo pa long-tail besede z manjšim številom iskanj.

In na koncu ne smemo pozabiti: ključne besede so še vedno izredno pomemben del spletne analize in  iskalniške optimizacije. Nenazadnje kot uporabniki še vedno uporabljamo ključne besede za iskalniške poizvedbe in jih gotovo bomo še kar nekaj časa.

Enhanced by Zemanta


Posted in nepoboljšljivi geek, researcher | Tagged , , , , , , , | Leave a comment

Google štarta s svojimi družbenimi oglasi

Lani ob tem času, se je veliko špekuliralo o tem, da Facebook načrtuje oglasno mrežo (t.i. off-site network), kjer bi bili oglasi prikazani izven same Facebook.com strani. Na koncu ni bilo od tega nič.  Sklepamo lahko, da so letos pri Facebooku predvsem osredotočili na mobile oziroma kako monetizirati mobilne oglase (in ja, to jim je več kot odlično uspelo!), priložnost kako distribuirati njihove oglase z družbenimi podatki tudi na vsa spletna mesta, ki so že povezana s Facebookom, pa so dali na stranski tir.

In prehitel jih je Google! Ta sicer že ima vsem dobro poznano mrežo, ki vsebuje več kot 2 milijona spletnih mest po celem svetu, nima pa oglasov, ki bi vsebovali širše informacije o uporabnikih in njihovih interakcijah, ki so na kakršnkoli način “engagali” oglasno vsebino (t.i. social ads). Zakaj ne bi torej vzeli vsebine iz Google+ (ja, ta še živi:) in jo v obliki oglasov objavili na svojem  omrežju. S tem bodo lahko uporabniki neposredno znotraj oglasa, ki so ga poimenovali+Post Ad, brez da bi obiskali G+, komentirali / soustvarjali vsebino, +1kali,… In več kot bo vsebine na G+, oziroma bo le-ta imela več interakcij, večje možnosti bo oglaševalec imel tudi za višje organske pozicije. Slednjega sicer Google ne omenja neposredno, samo čez vrstice se to lahko razbere že od začetka lansiranja G+. Skratka, ne gre dvomiti, da bodo z uvedbo novega oglasnega formata in posredno dveh obljub, ki jih ponuja, uspeli prepričati številne oglaševalce, marketingaše, ki so doslej dvomili v smiselnost soustvarjanja še enega družebnega omrežja.

Trenutno Google +Post Ads oglase še testira z določenimi priviligiranci, v prihodnjih mesecih pa gotovo lahko pričakujemo, da bodo na voljo tudi vsem ostalim oglaševalcem. Kako naj bi izgledalo, pa lahko preverite na spodnji sliki. Še to, da ne pozabim: tovrstni oglasi bodo vidni samo na Googlovi mreži, ne pa tudi na Google+. Ta bo še vedno ads- free.

+postads

+postads


Enhanced by Zemanta


Posted in investitor | Tagged , , , , , , | Leave a comment

Od Mad Mana do Math Mana

Nedavno mi je direktor marketinga nekega slovenskega podjetja navdušeno razlagal kakšen velik potencial predstavlja t.i. big data za njihovo podjetje in kako komaj čaka, da bodo lahko – sedaj ko bo imeli pri roki vse podatke o svojih strankah – izkoriščali le-te za razvoj novih storitev, pospeševanja prodaje. Ko sem ga vprašal koliko novih sodelavcev bo zaradi tega zaposlil (predhodno sem vedel, da so zaradi splošnega krčenja, v zadnjem letu zmanjšali tudi oddelek za marketing), me je le čudno pogledal, češ, zakaj bi potreboval ljudi, če pa lahko podatki sedaj delajo zame.

Kot pri vsaki veliki stvari – in big data gotovo je velika stvar vsaj zadnjih dveh let – je smiselno stopiti korak ali dva nazaj in trezno razmisliti o dejanskih vložkih in prednostih. Kako povezati različne podatke v celovito enoto, kdo bo skrbel, da bodo relevantni podatki prišli do odločevalcev, kako bo gora novih podatkov vpliva na obstoječe procese, ali bodo zaposleni vedeli kaj narediti z vsemi temi podatki….? Vse to so vprašanja, ki se tičejo predvsem ljudi in procesov. Big data se lahko sliši zelo seksi, vendar se je treba zavedati, da to na koncu pomeni predvsem vlaganja v ljudi in procese. S tem dejansko spreminjamo in razvijamo kulturo podjetja, kar je ponavadi področje kjer največ podjetjij pade na izpitu.

data

Zato je morda smiselneje kot se prepustiti trendu, ubrati step-by-step pristop. Dejstvo je, da mora današnji tržnik, če hoče preživeti, znaten del svojega časa nameniti podatkom, analizi, vpogledu v povezave, ki lahko za podjetje pomenijo konkurečno prednost. Prvi korak je torej, da iz te gore podatkov (big data) znamo izluščitii tiste informacije oziroma kazalce (smart data), ki so neposredno povezani z uspešnostjo poslovanja. In to metrike kot so na primer število klikov, všečkov, prikazov strani in, bounce rate, gotovo niso. Ko bomo izbrali prave (spletne in nespletne) kazalce in s tem vzpostavili neke vrste podatkovni okvir, se lahko prava zabava začne. Big data nam omogoča “big testing” .

Testiranje in optimizacija sta bili doslej za tržnike večinoma nišni področji, omejeni večinoma na razna A/B testiranja elektronskih sporočil, pristajalnih strani, in drugih tehnikalij. Zakaj ne bi odslej testirali tudi ideje, ki lahko zrastejo na big data zelniku? Nedavno smo pri enem naročniku ugotovili, da njihove stranke, ki so uporabniki Apple naprav, v povprečju naročajo za 20% dražje storitve od ostalih strank. Zakaj ne bi torej temu segmentu kupcev, prilagodili celotno ponudbo. Tovrsten primer je lahko zelo enostavno uporaben in pomeni prvi korak k temu, da testiranje postane pomemben del trzenjskega oziroma celotnega operacijskega sistema podjetja. Ni treba, da ste Google, ki naj bi vsako leto izvedel več kot 10.000 eksperimentov, za prvič bo verjetno že dovolj, če svojim sodelavcem omogočite dostop do smart data in jih spodbudite k eksperimentiranju.

 

Enhanced by Zemanta


Posted in Uncategorized | Tagged , , | Leave a comment

Kako optimizirati brez ključnih besed?

Še malo in konec bo zabave, ko smo lahko spremljali prek katerih zanimivih iskalnih poizvedb so uporabniki prišli do naših strani, blogov.

Konec leta 2011 je spletno marketinško srenjo, še posebej pa optimizatorje, neprijetno presenetila Googlova najava o začetku enkripcije iskanj, kar je pomenilo, da iskanja logiranih uporabnikov ne bodo več vidna znotraj Google analitike in drugih analitičnih orodj (kasneje so to razširili tudi na vse preostale uporabnike). Del not-provided je od tedaj iz začetnih nekaj odstotkov sedaj porasel že na več kot 70%, do konca leta naj bi znašal že kar 100%. Ta proces naj bi v zadnjih mesecih pohitrilo predvsem Snowdenovo razkritje, da podatki odtekajo tudi iz Googlovih podatkovnih centrov.

Delež not-provided v ZDA in globalno

Apokalipsa, panikaaaaaa,… se slišijo kriki obupanih optimizatorjev. Konec je časov, ko so se enostavno logirali v Google Analytics ali Webtrends in so lahko na nivoju posameznih ključnih besed ugotavljali koliko so jim le-te pripeljale novega obiska, koliko ciljev so realizirale, koliko je znašala povprečna vrednost nakupa,….  Dejstvo je, da je bila doslej velika večina analiz in odločitev narejena ravno na osnovi ključnih besed. Če si bil na primer lastnik spletne trgovine, si pač optimiziral na osnovi besed z visoko stopnjo nakupne namere. In mnogo teh besed in besednih zvez je bilo iz long-tail dela.

Kako pa si vendarle lahko pomagamo? 

Najenostavnejše verjetno kar z Adwords podatki. Kar lahko mnogi zamerij(m)o Googlu je to, da dostop do ključnih besed ni možen samo v organskem delu, medtem ko so besede v plačljivem delu ostale nespremenjene. Dvojna merila? Skratka, če boš hotel vedeti kolikor toliko natančno katere besede prinašajo promet, boš moral slej kot prej investirati nekaj denarja tudi v Adwords oglase.  

Drug vir podatkov je Webmaster tool kjer se še vedno da videti nekaj podatkov o SEO performansu na nivoju posameznih ključnih besed. Not-provided je zaenkrat težava samo znotraj Googla, tako da če vam ostali iskalniki prinašajo promet, potem lahko podatke črpate neposredno iz njihovih virov. Kot lahko berem, so mnogi optimizatorji in inbounderji tudi že našli številne nove poti kako kljub zatemnitvi priti do nekaterih podatkov o ključnih besedah – sicer ne neposredno prek dosedanjih virov, ker razni “workaroundi” tukaj naj ne bi bili možni.

Se pa je treba zavedati, da te naštete možnosti pomenijo le bolj ali manj približek podatkom, ki smo jih doslej imeli. Koliko bo ta približek podoben dejanskemu stanju, je odvisno od zmožnosti in znanja posameznega optimizatorja. Predvsem pa tudi časa!

Kaj pravi Google?

“Pomembna je vsebina! Ustvarite najboljšo možno uporabniško izkušnjo, ustvarjajte odlično vsebino!” In ima prav. Res je, da so mnogi optimizatorji zlorabljali sistem ter s prekomerno optimizacijo in t.i. “keyword spamom” mnogokrat zapolnili njihov SERP. Res je tudi, da je Google bolj ali manj uspešno takšne poskuse tudi sankcioniral.

Navkljub novi realnosti, pa se ne smemo zadovoljiti s tem, da so ključne besede “passe” za spletno analizo in optimizacijo. Kot uporabniki še vedno uporabljamo ključne besede za iskalniške poizvedbe in jih gotovo bomo še kar nekaj časa. Kako se pa vi soočate s temi izzivi? Ste že našli način s katerim boste vseeno lahko zadovoljivo analizirali in optimizirali promet vaše strani?

Enhanced by Zemanta


Posted in Uncategorized | Tagged , , , , , | 1 Comment